Po novem letu višja minimalna plača – kaj vse to prinaša?

Ministrstvo za delo je po več kot treh letih naročilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki je osnova za izračun minimalne plače. "Od takrat je minimalna plača zrasla za 19 odstotkov, splošna inflacija za več kot 20, prehranska inflacija pa za 33 odstotkov. Res je, da se je minimalna plača usklajevala s splošno inflacijo, ampak prehranska inflacija je rasla precej hitreje," pravi Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo.

Razliko naj bi zdaj popravil nov izračun. Trenutno so minimalni stroški določeni pri 670 evrih, pred tem so bili pet let dobrih 50 evrov nižji. Če se povišajo minimalnimi stroški, pa se avtomatsko poviša tudi minimalna plača. "Minimalna plača mora znašati najmanj 120 in največ 140 odstotkov teh minimalnih stroškov," pojasnjuje Feketija.

Ocen o tem, koliko bi lahko znašal nov izračun, na ministrstvu še nimajo. Različna pričakovanja o višini imajo tudi delodajalci in sindikati, ki se sicer strinjajo s posodobitvijo izračuna. "Mi vsako leto usklajujemo minimalno plačo z inflacijo. Tako, da praviloma ne bi smelo to pomeniti bistveno večje rasti minimalne plače," prav Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice.

"Treba je vedeti, da se je inflacija umetno zniževala, predvsem na račun naftnih derivatov v preteklosti. Ta nov izračun predvidevam, da bo kar višji, kot predvidevajo delodajalci," pa pravi Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov.

Ekonomist Matej Lahovnik pa opozraja, da smo država v Evropski uniji, kjer so se cene hrane najbolj podražile, kar bo predstavljalo dodaten pritisk na rast minimalne plače. Dodaja pa, da mora biti dvig usklajen tako s predstavniki delodajalcev kot delojemalcev. Minimalna plača je namreč osnova tudi za izračun nekaterih drugih izdatkov – denimo letnega in trenutno aktualnega zimskega regresa.

"Ne sme se zgoditi, da bi vlada spet solirala po svoje in sprejela nek ukrep, ki bo potem priletel kot bumerang nazaj v obliki višjih storitev, tudi cen vrtca, cen v domovih za ostarele ... Tako da moramo paziti, da se ne ujamemo v inflacijsko spiralo," opozarja Lahovnik.

Opozicija pa medtem vladi očita, da teh težav ne bi bilo, če bi se bolj uspešno borila z inflacijo. "Če se hrana podraži za sedem odstotkov v enem letu, to pomeni, da tega ne morete pokriti z nobeno božičnico," pravi Janez Janša.

Feketija pa na te očitke odgovarja: "Vlada ima v resnici precej malo mehanizmov, da vpliva na to, kakšne cene hrane postavljajo naši trgovci. Tako da tu je mogoče jeza upravičena, ampak usmerjena v popolnoma napačno tarčo."

Da bi bili izračuni bolj ažurni, dvigi sprotni in ne tako drastični, pa sindikati predlagajo, da bi se izračune pripravljalo na eno oziroma vsaj vsaki dve leti. Trenutno morajo biti narejeni najmanj vsakih šest let.