Če so doslej predvsem ob dolgotrajni bolniški nekateri osebni zdravniki dajali pacientom zgolj ustna navodila, kam in kaj smejo. "Z že sprejetimi pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, z njihovo spremembo, katere sicer še čakamo uveljavitev oziroma objavo v uradnem listu, pa smo določili, da je treba ta režim gibanja zapisati v zdravstveno kartoteko," pravi Ana Vodičar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "Jaz ne vem, če bi to imenoval strožje pravilo. To pomeni samo bolj transparentno vnašanje podatkov," pa dodaja državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.
Da bodo torej pacientu jasne dolžnosti, delodajalcu pa pravice zaposlenega, razlagajo na ZZZS. Če ta med morebitno kontrolo krši navodila, lahko namreč ostane brez nadomestila plače: "Vemo, da se danes delodajalci poslužujejo recimo detektivske pomoči, pošljejo detektiva in če ugotovijo, da ta krši režim gibanja, lahko celo sledi postopek izredne odpovedi," pravi Vodičarjeva. Sprememba bo po njenih besedah zaživela še letos.
Družinski zdravnik Rok Ravnikar pa ob tem poziva: "Smo za poenotenje pravil glede gibanja v času staleža, da ne bodo odvisna ali od naše subjektivne ocene ali pa prepričevanja, tudi izsiljevanja v najbolj zoprnih primerih, ki jih zdravniki ne maramo, s strani bolnikov."
Omejitev odhodov v tujino in obvezen osebni pregled za odprtje oziroma podaljšanje bolniške?
Na ZZZS so ministrstvu za zdravje predlagali denimo omejitev odhodov v tujino: "Da bi lahko odhod v tujino dovolil samo zdravnik zavoda za zdravstveno zavarovanje v izjemnih primerih: če je zdravljenje v tujini, če so kakšne osebne okoliščine, ampak samo takrat, če odhod ne bi pomenil slabšanja ali pa daljše rehabilitacije." Razmišljajo tudi, da bi bilo lahko ne glede na to, ali je pacientu predpisan aktiven bolniški stalež, "določeno, da morajo biti v določenem časovnem obdobju doma, prav za nadzore s strani ZZZS in delodajalcev."
In opredelili bi, kdaj je za odprtje ali podaljšanje bolniške obvezen osebni pregled. Zdravniki sicer dodatnim obremenitvam oziroma potrati časa, ki bi ga lahko namenili bolnim, nasprotujejo že zdaj. Dobro petino obravnav predstavlja odločanje o bolniškem staležu, pravi Ravnikar: "Zdravniki ne moremo nositi odgovornosti za varovanje proračuna. Ne moremo biti detektivi, ne nadzorniki proračuna in bomo pri odločanju med prihranki in koristmi bolnikov praviloma odločili v korist bolnika."
Za večino predlogov ZZZS bodo sicer potrebne zakonske spremembe oziroma dialog med sindikati in delodajalci.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.