Življenje 'na meji' po vstopu Hrvaške v schengen

Slikovita obmejna občina Zavrč v srcu Haloz si z južno sosedo deli osem kilometrov meje. Ta teče med polji, po gozdovih, pa tudi po cesti sredi naselja.

Tam se srečamo z domačinom Stanislavom Ivančičem."Glejte, tu smo zdaj v Sloveniji. Ko bomo šli par korakov stran, pet, šest metrov mogoče, bomo že na slovensko-hrvaški meji," pravi in dodaja, da če bi še pred tremi meseci vkorakali v bližnji lokal, bi mejo tudi nelegalno prestopili. "In to smo do zdaj delali vsi na črno, ker ne bi smeli ..."  

Gibanje je dodatno otežila še žičnata ograja. Simbolni padec meje so zato proslavili z veliko zabavo in nočnim pohodom. Zdaj računajo predvsem na ponovno povezovanje s sosedi, tudi na področju šolstva.  

Kot navaja ravnateljica Osnovne šole Cirkulane - Zavrč Suzana Petek, so otroci večkrat povedali, da imajo polovico dnevne sobe na Hrvaškem, drugo polovico pa v Sloveniji. Olajšanje si obetajo tudi v poletnih mesecih, saj bo predvsem manj kolon na mejnem prehodu in s tem manjša prometna obremenitev kraja.

Zapornice so dvignjene, nadzora ni več ne na slovenski ne na Hrvaški strani. Kontrole ni niti na slovenski obmejni občini Razkrižje. Meja je tam na pol prerezala posest družine Kunčič.

Vinogradnik Denis Kunčič, ki se je znašel v nenavadni situaciji, pripoveduje: "Očetova hiša je bila zgrajena na Hrvaškem, nato smo se preselili čez cesto in posledično tudi v drugo državo. Ampak sedaj, ko so uvedli schengen, nam je to prineslo veliko sprememb, vse skupaj je veliko lažje."

Da je uvedba schengena prinesla svobodnejše življenje, se strinja tudi župan Razkrižja Stanko Ivanušič: "Začetki vzpostavitve schengenskega pravnega reda so bili izjemno težavni. To so bile neverjetne situacije in stiske ljudi, kljub temu pa so vztrajali."

V Razkrižju si zdaj obetajo še boljša sodelovanja s hrvaškimi sosedi, kar so nedavno že pokazali s skupnim urejanjem ene od cest, ki teče med obema državama.