'Po poklicu smo reševalci in naš cilj je, da vam pomagamo'

Včeraj se je reševalec na motorju v trčenju z osebnim avtomobilom težje poškodoval, ko je bil na nujni vožnji in je hitel na pomoč v nesreči poškodovanemu motoristu. Reševalka, ki je zapisala svoje misli na Zdravstvenem blogu, je bila ta čas na dopustu. Ker pa se tudi na dopustu ne more odpovedati internetu in misli na svojo reševalno službo, se je njeno jutro začelo z novico o nesreči reševalca oziroma fanta, kot pravi sama. "Prva zgodba, ki se mi je ob novici zavrtela v glavi, je zgodba reševalca Napotnika, ki je pred leti doživel podobno nezgodo. Sprva se tolažimo, samo da je živ, samo da ne umre. Ko ta faza mine, se človek vpraša, kakšne bodo posledice? Ali bo še lahko živel svoje sanje, bo lahko hodil, ali bo vedel, kdo je, kdo so njegovi najbližji?" je svoja občutja zapisala reševalka.

Po prvem soočanju z žalostno novico je vzela prenosni računalnik in odšla na kavo. Po poti se je spraševala, ali se morda ne obremenjuje preveč z nekom, ki ga je videla dvakrat v življenju in z njim spregovorila le nekaj besed. "Potem sem se povezala na internet. Povsod so bile novice o nesreči, srce parajoče slike … Videla sem, da so v skrbeh vsi, zdravstvo dejansko trpi. Ne glede na to, s katerega konca Slovenije prihajamo, nam je hudo, skrbimo in držimo pesti, da bo s fantom vse v redu. Moj val čustev je zadnje čase katastrofalen. Kot neka zgodnja menopavza bi od jeze do joka lahko prešla v pičli sekundi. Še posebej, ko govorimo o ljudeh, ki delajo naše poslanstvo. In potem sem se seveda lotila branja komentarjev … Komentarje ljudi, ki se niti v trenutku ne zavedajo, da je ta reševalec nekdo, ki je izbral, da bo življenje posvetil, da pomaga drugim … In od joka sem že bila na tem, da primem prenosnik in znorim," je razkrila svoja najgloblja čustva.

Reševalka je želela opozoriti, da reševalec pomeni človeka z imenom in priimkom, z rojstnim datumom in družino, ki je po poklicu reševalec: "Da, prav ste prebrali, po poklicu je reševalec, drugače je človek. Človek kot mi vsi in vi, ki kritizirate. Kdaj smo prišli do dejstva, da ljudi ocenjujemo po poklicu? Ne razumem? Patetično se mi zdi, ko me kdo ustavi in mi reče: ti si pa reševalka? Ne, jaz sem Nataša in da, po poklicu sem reševalka," je poudarila in se ob tem vprašala, zakaj so reševalci za okolico samoumevni, brez identitete, zakaj ljudje pozabljajo, da so samo ljudje, ki po končani službi poskušajo živeti kot vsi ostali. "Si res ne zaslužimo niti malo sočutja, empatije in razumevanja?" je še dodala.

Reševalka sicer verjame, da je njihov poklic, podobno kot poklici policije in vojske, rezerviran za ljudi, ki se rodijo s tem poslanstvom: "Ni vsak z dušo in srcem v tem in ni vsak za ta poklic." Zato ob zaključku svoje izpovedi poziva, da jih skušamo razumeti, da smo do njih spoštljivi: "Po poklicu smo reševalci in naš cilj je izključno, da vam pomagamo. Tudi mi imamo družine, nekoga, ki nas doma čaka, in nekoga, ki se z vso pravico vsak dan vpraša, če se bomo sploh vrnili domov."