Po poplavah leta 2023 občine dobile denar, zdaj ga morajo vrniti

Kot so pojasnili na ministrstvu, so lahko občine prejeta sredstva koristile skladno z nameni in na način, določen s pogodbo o dodelitvi sredstev posamezni občini. "Ministrstvo za naravne vire ni določalo porabe sredstev, ampak je preverjalo zgolj namensko porabo, izkazano z računi občin," so dodali.

Po najnovejših podatkih ministrstva je med občinami okvirno 15 takšnih, ki naj bi vrnile skupno okoli 16 milijonov evrov predplačil, prihajajo pa iz različnih regij. Kot glavni razlog za vračilo pristojni izpostavljajo to, da občine dodeljenih sredstev niso porabile v roku, ki je bil 12 mesecev po prejetem nakazilu.

"Vračilo prejetih sredstev predplačila izhaja iz dejstva, da občine v roku enega leta niso sklenile pogodbe za izvedbo nujnih del oziroma niso pridobile računov za opravljena dela. Razlogi za to pa so različni," so pojasnili na ministrstvu.

Med razlogi so izpostavili nepravočasno izdelavo potrebne projektne dokumentacije za izvedbo del, nekatere občine pa tudi niso pridobile pozitivne recenzije državne tehnične pisarne na izdelano projektno dokumentacijo in potrebnih soglasij za izvedbo. 

Opozorili so tudi na zaplete pri postopkih oddaje javnega naročila, nepravočasno poročanje o porabi prejetih sredstev predplačil ter na okoliščine, zaradi katerih se je dinamika izvedbe del zavlekla v letošnje pomladne mesece, zaradi česar še niso bili izstavljeni in plačani vsi računi.

Na ministrstvu si prizadevajo, da se stanje uredi na sprejemljiv način, zato so z občinami v dnevnih stikih. "S posameznimi občinami še potekajo razgovori glede obsega vračila sredstev. Ocenjujemo, da bodo nekatere v nadaljnjem postopku še upravičile uporabo prejetih sredstev predplačila in jim ne bo treba vrniti zdaj izračunanega zneska," so navedli.

Tiste, ki bodo morale sredstva kljub temu vračati, pa morajo to storiti v 30 dneh od prejema poziva s strani ministrstva za naravne vire.

Kljub morebitnemu vračilu sredstev iz naslova predplačil pa pristojni zagotavljajo, da bodo lahko občine sredstva za izvedbo obnovitvenih del še vedno prejele tudi v okviru rednega programa odprave nastalih posledic naravne nesreče.

Dve leti po ujmi, ki je prizadela tudi osrednji del države, bo po napovedih pristojnih stekla gradnja protipoplavnega nasipa v ljubljanskih Sneberjah. Od treh mostov, ki jih je odnesla Kamniška Bistrica, so medtem za promet odprli polovico novega v Stranjah, kmalu pa bodo začeli graditi tudi most v Viru pri Domžalah.

Avgusta 2023 so stoletne vode zajele tudi del Ljubljane, pri čemer je Sava med drugim poplavila naselje montažnih hiš v Sneberjah. Medtem ko so sanacijo domov povečini zaključili do lanskega aprila, pa se je večkrat zamaknila časovnica priprave in izvedbe protipoplavne ureditve Save, ki bi prebivalcem zagotovila dolgoročno poplavno varnost.

Dve leti po ujmi je zdaj projektiranje protipoplavnega nasipa zaključeno, je na novinarski konferenci ob drugi obletnici poplav povedala državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc.

"Projekt so potrdili tudi vsi recenzenti. Trenutno tečejo odkupi zemljišč, pridobivanja dovoljenj in vzporedno tudi razpis za izbiro izvajalca. Direkcija (za vode op. STA) in ljubljanska mestna občina, ki sta nosilca teh projektov, pa usklajujeta tudi termin s predstavniki lokalne skupnosti na terenu, tako da se jim ne bo predstavilo samo projektne rešitve, ampak tudi razloge, zakaj je pravzaprav projektiranje trajalo dlje, kot je bilo predvideno," je navedla. Srečanje načrtujejo v avgustu oziroma v začetku septembra.

Glede razlogov, ki so vplivali na zamik časovnice, je državna sekretarka izpostavila, da so se na terenu med drugim srečevali z zelo zahtevnimi hidrogeološkimi pogoji, ki jih je bilo treba uskladiti, ter še "z vrsto drugih problemov in težav".

Kot je razvidno iz razpisa za izvajalca izgradnje nasipa na portalu javnih naročil, znaša vrednost investicije skoraj 3,7 milijona evrov brez davka, rok za oddajo ponudbe del pa je 20. avgust. Izbrani izvajalec bo imel za dokončanje izgradnje projekta na voljo 262 dni od začetka del.

Po pojasnilih ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka začetek del načrtujejo letos, zaključek pa v prihodnjem letu. Kot je spomnil, gre za izvajanje petletnega programa poplavne obnove, v okviru katerega bo večina projektov začetih, ne pa tudi zaključenih v okviru mandata aktualne vlade.

"To je razumljivo, ker gremo v trajne in dolgoročne rešitve," je pristavil minister. Država ima sicer po njegovih besedah na srednji Savi v načrtu še druge protipoplavne ureditve.

V sanacijska dela na območju srednje Save in ureditev vodotokov v skupni dolžini 23 kilometrov je bilo v letu 2024 po podatkih ministrstva za naravne vire vloženih skoraj 18 milijonov evrov, v letih 2025 in 2026 pa je za sanacije na vodni infrastrukturi na tem območju predvidenih skupaj skoraj 132 milijonov evrov.

Med večjimi investicijami je ureditev Kamniške Bistrice, ki je ob poplavah pred dvema letoma povzročila predvsem razdejanje na cestni in vodni infrastrukturi v občinah Kamnik, Domžale in Dol pri Ljubljani.

Projekt ureditve Kamniške Bistrice od Kamnika do Radomelj poteka v dveh etapah. Prva v vrednosti 1,8 milijona evrov se bo začela septembra letos, druga v vrednosti 4,3 milijona evrov pa predvidoma konec leta 2025. V okviru projekta bodo med drugim razširili strugo in zgradili nasip.

So pa v začetku junija v Zgornjih Stranjah na regionalni cesti med Kamnikom in Stahovico za promet odprli polovico novega mostu čez Kamniško Bistrico, potem ko je starega avgusta 2023 odnesla deroča reka. Pred odprtjem celotnega mostu ob zaključnih delih potekata še rekonstrukcija navezovalnih cest in urejanje brežine na levem bregu Kamniške Bistrice.

V primeru mostu v Viru pri Domžalah čez Kamniško Bistrico, ki je bil prav tako poškodovan v ujmi, pa je Direkcija RS za infrastrukturo po zaključenem razpisnem postopku za najugodnejšega izvajalca izbrala podjetje IPI iz Rogaške Slatine. To bo projekt izpeljalo za skoraj 5,3 milijona evrov.

Za izgradnjo mostu čez Kamniško Bistrico v Dolu pri Ljubljani medtem še poteka postopek izbora izvajalca del. Iz portala javnih naročil je razvidno, da so prispele tri ponudbe - kranjski Garnol bi dela izvedel za skoraj 2,7 milijona evrov z davkom, IPI za malenkost več kot tri milijone evrov, novomeški CGP pa za skoraj 3,2 milijona evrov.