Skupina pravnikov iz Slovenije in Italije je v imenu enajstih izbrisanih, "ki jim je bil po osamosvojitvi Slovenije nezakonito ter protiustavno odvzet vsakršni pravni status in so jim bile kratene temeljne človekove pravice in svoboščine", na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložila tožbo proti Sloveniji. To so v sporočilu za javnost, posredovanem danes iz odvetniške pisarne Antona Giulia Lane v Rimu, zapisali pravniki, ki so omenjeno tožbo vložili.
"Tožba je plod skupnih prizadevanj mreže posameznikov in organizacij iz Slovenije ter Italije. Nanaša se na izbris, ki je tožnike postavil v skrajno ranljivo socialno stanje ter pravno brezizhoden položaj. Od izbrisa naprej so bili tožniki izpostavljeni dokazljivim zlorabam ter trpinčenju s strani oblasti," je zapisala skupina pravnikov pod vodstvom italijanskega odvetnika Lane. Edini izmed enajstih tožnikov, ki ga v sporočilu za javnost navajajo poimensko, je Milan Makuc.
Kljub dejstvu, da je ustavno sodišče leta 1999 in nato ponovno leta 2003 - takrat so sicer za posameznike že nastopile nepopravljive posledice - ugotovilo nezakonitost odstranitve izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva in slovenskim oblastem naložilo, da morajo neustavno stanje odpraviti, se ni zgodilo "nič, kar bi tožnikom vsaj delno omogočilo človeka dostojno življenje", so pojasnili odločitev za odhod pred sodišče v Strasbourgu.
Kot so še poudarili, so se glede problema izbrisanih opredelile tudi številne mednarodne organizacije, kot so Odbor ZN za človekove pravice, komisar za človekove pravice in Komisija proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope, Amnesty International in druge.
"Najvišji evropski sodni organ za človekove pravice bo sedaj z zavezujočo sodbo odločil, ali je ravnanje slovenskih oblasti skladno z obveznostmi, ki izhajajo iz Evropske konvencije o človekovih pravicah," zaključi sporočilo skupine pravnikov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.