V Nemčiji so si prizadevali, da bi 36-letnega Gorazda Boguta, ki je pri komaj 18 letih zagrešil umor, pridržali za zapahi tudi po prestani kazni zaradi umora. A je deželno sodišče v Münchnu v ponedeljek zavrnilo zahtevo tožilstva po varnostnem ukrepu odvzema prostosti. Nemci bodo zato morali Boguta izročiti Sloveniji, poročata Dnevnik in Večer.

Kot so pojasnili na Generalni policijski upravi, so pristojni nemški varnostni organi slovensko policijo prek Interpola 14. oktobra obvestili, da bodo iz Nemčije izgnali slovenskega državljana, ki je bil v Nemčiji več let zaprt zaradi umora. Gre za slovenskega državljana, ki je prestal zaporno kazen in zanj tako na nacionalni ravni kot na mednarodni ravni ni razpisano iskanje, zato ni pravne podlage za odvzem prostosti v Sloveniji.

Slovenska policija je v stiku z nemškimi varnostnimi organi, z vsemi ugotovitvami glede izgona te osebe v Slovenijo pa je seznanjeno tudi ministrstvo za pravosodje. Policija in pravosodni organi proučujejo navedeno situacijo in bodo ukrepali v skladu s pozitivno zakonodajo, so še dodali na Generalni policijski upravi.

Na ministrstvu za pravosodje pa so k odgovoru Generalne policijske uprave dodali pojasnilo, "da glede na to, da imenovani v Sloveniji ni v kazenskem postopku, prav tako v Sloveniji ni bil pravnomočno obsojen, ni pravne podlage za izročitev imenovanega Slovenji".

Nemško tožilstvo ogorčeno

Kot poroča Dnevnik, je nemško tožilstvo ogorčeno po ponedeljkovi sodbi münchenskega sodišča, s katero se je končal eden najdaljših sodni postopkov na Bavarskem. Sodišče je sicer zoper Boguta odredilo pripor zaradi begosumnosti. Prav tako ga je obtožilo razžalitve, ker je pred šestimi tedni med nekim drugim sodnim postopkom ozmerjal sodnico porotnico.

Kaj se je zgodilo?

Bogut je 15. oktobra 1993 v zahodnem münchenskem parku umoril 40-letnega arhitekta Konrada Hierla. Dve leti pozneje je zagrešil še en hud zločin, ko je poskušal ubiti nekega Turka. Nemško sodišče je Boguta najprej obsodilo na šest let in deset mesecev zapora.

Po pritožbah tožilstva je sodišče Bogutu leta 2003 kazen podaljšalo na 13 let zapora. Na prostost bi moral priti maja 2010, a se to zaradi zahteve po varnostnem ukrepu ni zgodilo. V Bogutovi kazenski evidenci so zapisane tudi obsodbe zaradi tatvin, povzročitve telesnih poškodb in roparskega izsiljevanja. Nemčija je zato leta 1993 izdala sklep o njegovem izgonu iz države, a se je Bogut temu izmikal.

Ni dovolil, da bi ga pregledal psihiater

Bogut ni nikoli dovolil, da bi ga pregledal psihiater. V postopku za izrek varnostnega ukrepa je sodišče zaslišalo več prič. Kriminološki izvedenec je ocenil, da pri Bogutu obstaja veliko tveganje ponovitvene nevarnosti.

Nemški sodniki so nazadnje ocenili, da ni mogoče ovrednotiti dovolj visokega tveganja ponovitvene nevarnosti, ki jo za pridržanje po prestani kazni določajo merila nemškega ustavnega sodišča. Tožilstvo bo skoraj gotovo zahtevalo revizijo postopka, Bogut pa bo ostal v priporu najmanj do pravnomočnosti sodbe zaradi omenjene razžalitve.

Bogut je svoje otroštvo preživel pri svoji babici v Sloveniji, medtem ko so si njegovi roditelji prizadevali urediti zdomstvo v bavarski prestolnici. Kot štirileten se je preselil k njim. Po osnovni šoli je prekinil izobraževanje za zidarja in je zašel na stranpoti, še poroča Dnevnik.