'Ne vidim nobene koristi v tem, da bi odstopila kot ministrica'

Dominika Švarc Pipan je na novinarski konferenci uvodoma poudarila, da je sama že večkrat povedala, da je odločbe ustavnega sodišča treba spoštovati in uresničevati, saj je to eden od temeljev pravne države in vladavine prava. A kot je dejala, vlada ne more reševati problema na način, ki bi poslabšal drugega. 

Vlada se je namreč zavezala, da bo pripravila celovito rešitev plač v javnem sektorju in da ne bo sklepala separatnih pogovorov s posameznimi poklicnimi skupinami, je dodala ministrica. "To ne pomeni, da ustavna odločba ne bo izvršena, ampak da bo izvršena, žal z zamikom, ker dogovora s sindikati javnega sektorja, ki bi vodil v sistemsko rešitev plačnega sistema, še ni," je dejala.

Še naprej si bo prizadevala, da se plačni položaj sodnikov v čim krajšem možnem času uredi skladno z ustavno odločbo. "Njihova pričakovanja so legitimna, prav tako kot so legitimni tudi njihova jeza, razburjenost in frustracija. Vprašanje pa vendarle je, ali je najbolj ustrezno, da kot orodje uveljavljanja svojih pravic in interesov uporabijo stavko, ki bo potekala predvsem na plečih ljudi, strank v postopkih," je dejala.

Glede poziva sodnikov in tožilcev, naj odstopi, je dejala, da je za to izvedela iz medijev. "Ne poznam konkretnih razlogov ali argumentov za svoj odstop, ne vidim torej nobene koristi v tem, da bi odstopila kot ministrica," je komentirala.

Vlada spoštuje in uresničuje ustavne odločbe, zato ne vidi razloga za odstop ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, so v kabinetu predsednika vlade zapisali v odzivu za STA.

Švarc Pipanova je dejala, da si želi čimprejšnjega pogovora s koalicijo o najbolj ustrezni rešitvi. Kdaj bo to, ni opredelila, saj sama ni del pogajanj o plačnem sistemu javnega sektorja.

Ministrica se še sprašuje, ali so napovedane aktivnosti sodnikov, kot je denimo nesodelovanje v volilnih komisijah pred evropskimi volitvami, smotrno. "Če sodniki mislijo, da bodo z blokiranjem evropskih volitev povzročili zmanjšanje ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti, se seveda vprašamo, kakšen je njihov interes, da si to želijo," je poudarila.

Skladno z zakonom o volitvah v državni zbor sta namreč za predsednika Državne volilne komisije (DVK) in njegovega namestnika imenovana sodnika. Poleg tega so izmed sodnikov imenovani predsedniki in namestniki predsednika volilnih komisij volilnih enot ter predsedniki okrajnih volilnih komisij.

V DVK so za STA pojasnili, da je zaenkrat preuranjeno govoriti o posledicah morebitnega nesodelovanja sodnikov pri pripravah na volitve v Evropski parlament. "Državna volilna komisija doslej ni bila obveščena o odstopih sodnikov z mesta predsednikov volilnih komisij," so pojasnili za STA.

Komentirala je še, da odstop državne sekretarke Valerije Jelen Kosi na ministrstvu za pravosodje razume. Ali ga bo sprejela, se bo odločila v ponedeljek, si pa želi, da bi s sekretarko izpeljala še prenovo sodniške zakonodaje.

Ustavno sodišče je junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja. To se ni zgodilo, zato so sodniki včeraj za eno uro protestno prekinili delo, pridružili pa so se jim tudi tožilci.

Slovensko sodniško društvo je v protestni izjavi izpostavilo, da protestirajo proti kršenju pravnega reda in pozivajo k spoštovanju pravne države in vladavine prava. V vladnem nespoštovanju ustavne odločbe glede sodniških plač vidijo zlorabo oblasti. "Protestiramo, ker sta si vlada in državni zbor vzela pravico, ki je nimata, to je, da ignorirata odločbo ustavnega sodišča, in sicer prav to, ki varuje neodvisnost sodstva proti izvršni in zakonodajni veji oblasti. S tem so predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti zlorabili svojo moč, nam, sodnikom, v posmeh, vsem skupaj pa v hudo sramoto," so zapisali. 

Glavni odbor društva je nato včeraj sprejel več sklepov o stopnjevanju protestnih aktivnosti. Med 10. in 24. januarjem bodo protestno opravljali le nujne zadeve, premierja Roberta Goloba in pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan pa pozivajo k odstopu. 

14-dnevni protest bodo začeli na obletnico odmevne zaveze predsednika vlade o srečnem koncu. V času prilagojenega načina poslovanja bodo sodniki opravljali procesna dejanja le v zadevah, ki so nujne po zakonu. To med drugim pomeni, da lahko sodniki prekličejo že razpisane obravnave ali ne razpišejo novih ter da na višjem sodišču v času prilagojenega poslovanja ne bo sej. 

Evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa bodo medtem obvestili tudi o možnosti nesodelovanja sodnikov pri izvedbi evropskih volitev. 

Minister za javno upravo Franc Props je včeraj dejal, da se zavedajo, da so plače sodnikov nizke, da gre za eno od vej oblasti in je tudi v tem delu treba poskrbeti, da bodo lahko neodvisno delovali, a je hkrati ponovil že znano stališče vlade: ko bodo končana dogovarjanja o plačah za celotni javni sektor, bodo hkrati udejanjili tudi odločbo ustavnega sodišča o sodniških plačah.

Ob tem je zanikal, da so na vladi pri vprašanju sodniških plač neenotni. V luči nespoštovanja ustavne odločbe s strani vlade je sicer včeraj protestno odstopila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi. Zapisala je, da kot pravnica ne more biti del oblasti, ki se samovoljno ter avtoritarno odloča, katere ustavne odločbe so po njenem prepričanju tako pomembne, da jih bo spoštovala, in katere niso. 

SD: Koalicija je odgovorna v prihodnjih dneh poiskati rešitev

Na poziv glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva k odstopu ministrice so se danes odzvali v koalicijski SD, kjer pravijo, da so presenečeni. Ministrica si je po njihovih besedah vse od odločbe ustavnega sodišča prizadevala, da se neustavno stanje glede sodniških plač odpravi še pred iztekom roka. 

Ministrstvo za pravosodje je od takrat pripravilo več rešitev, zadnja med njimi je interventni zakon, sprejem katerega bi premostil obdobje do uveljavitve plačne reforme v javnem sektorju, so zapisali. "Ob tem velja poudariti, da ne gre za parcialno urejanje plač posamični skupini, temveč za spoštovanje pravne države in krepitev neodvisnosti sodstva kot temeljnega stebra pravne države."

Ob nezmožnosti konsenza znotraj koalicije za sprejem takšnega zakona je ministrica tudi večkrat javno opozorila na morebitne posledice, v kolikor se odločba Ustavnega sodišča ne izvrši, poudarjajo v SD. Prepričani so, da je koalicija odgovorna v prihodnjih dneh poiskati politično voljo za rešitev nastale situacije. Zato pričakujejo čimprejšnji dogovor med koalicijskimi partnerji. 

"Namreč Vladi RS kot prvi nosilki izvršilne veje oblasti mora biti v največjem interesu, predvsem pa odgovornosti, da se odločbe Ustavnega sodišča spoštuje," so še dodali. 

Levica: Prioriteta morajo biti tisti najslabše plačani

Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je v odzivu zapisal, da v stranki razumejo pričakovanja sodnikov in tožilcev glede povišanja plač, a je treba upoštevati, da že dobro leto potekajo pogajanja in usklajevanja za reformo celotnega plačnega sistema v javnem sektorju. 

"Številne anomalije, ki so se kopičile več kot desetletje, so prizadele predvsem najslabše plačane. In po naši oceni morajo ravno ti biti prioriteta, predvsem pa doseči, da ne bo več plačnih razredov pod minimalno plačo," so besede Vatovca povzeli v stranki Levica. 

"Marsikatera odločba ustavnega sodišča je še in dlje časa nerealizirana, zato verjamemo, da bodo lahko tudi funkcionarji v pravosodju počakali še nekaj mesecev in pokazali razumevanje ter solidarnost do ostalih zaposlenih v javnem sektorju, ki so v bistveno slabšem položaju."