Ponekod pusta pokopljejo, drugje sežgejo ali vržejo v vodo. Na Gorenjskem, Koroškem ter v severovzhodni Sloveniji pa na pepelnično sredo vlečejo ploh - šego, ki je namenjena priletnim neporočenim dekletom in fantom.
Pepelnica je dobila ime iz starega židovskega obredja, ko so grešnike oblekli v raševino in posuli s pepelom.
Pepelnična sreda je sicer v katoliški cerkvi prvi dan štiridesetdnevnega posta, ki se bo končal s praznovanjem velike noči. V cerkvah med mašo opravljajo obred pepeljenja, pri katerem duhovnik vernike posipa z blagoslovljenim pepelom, ki je bilo včasih obrambno sredstvo pred hudo uro, pepel pa so nosili tudi domov.
V Ljubljani in drugod po Sloveniji je bila nekoč za ta dan značilna slanikova pojedina, na katero so vabile znane gostilne. Ribe, še posebej pa slaniki, namreč veljajo za postno jed.