Vlada plač direktorjev v javnem sektorju ne bo dvignila, dokler ne bo znan celoten finančni okvir

Vlada je z dnevnega reda seje umaknila predlog uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, s katero bi se na račun odprave plačnih nesorazmerij masa njihovih plač povečala za 8,8 milijona evrov, so potrdili v vladnem uradu za komuniciranje. Uredba je sicer v javnosti zbudila nemalo razburjenja, saj da se plače ponovno zvišujejo tistim, ki so že bolje plačani.

Na ministrstvu za javno upravo, kjer so uredbo pripravili, so pojasnili, da so o uredbi govorili tudi na srečanju koalicije, ki praviloma vedno poteka pred sejo vlade. Na tem srečanju so odločili, ''da bo vlada konkretne obveznosti s podpisi dogovorov in uredbe na področju plač lahko sprejela takrat, ko bo znan celoten finančni okvir in ne samo delne ureditve''.

Kot je pojasnila vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, so po poročilu ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja v koaliciji ugotovili, da je potreben še en temeljit krog pogovorov, zlasti zato, ker je zdaj dokončno jasno, kaj vse je na pogajalski mizi tudi s strani sindikatov.

Po njenih besedah je treba najti kriterij pravične rešitve za vse potrebe na različnih sektorjih ter se okoli tega uskladiti in izpogajati. Najti je treba rešitev, s katero ne bodo nikogar deprivilegirali in bodo veljala primerljiva merila za različne skupine, je dodala.

Vodja poslancev SD Matjaž Han se je podobno zavzel za to, da se zadeve o plačnih anomalijah rešujejo v svežnju, ne za vsakega posebej. Da je nesmiselno reševati eno kategorijo pred drugo, pa je ocenil tudi vodja poslancev DeSUS Franc Jurša. Prepričan je, da bi ta odločitev sprožila odzive sindikalnih skupin. "Zadevo bo treba kompleksno obravnavati in najti skupno rešitev," je dodal.

Na ministrstvu za javno upravo so dodali, da gre za to, da še vedno niso zaključena pogajanja o odpravi anomalij v plačnem sistemu nad 26. plačnim razredom in postopni odpravi varčevalnih ukrepov za leto 2018.

V tej zvezi imajo sindikati dodatne zahteve tudi pri spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kar bi brez dvoma imelo finančne posledice, k čemur pa je treba dodati tudi zahteve različnih poklicnih skupin, ki po optimistični oceni presegajo 100 milijonov evrov finančnega učinka, nekateri sindikalni predlogi pa predstavljajo celo več 100 milijonsko obremenitev javnih financ.

V takšnih okoliščinah je z vidika stabilnosti javnih financ nujno zagotoviti stabilnost celotnega stroška dela kot enega glavnih proračunskih izdatkov in uskladiti različne sindikalne interese, so še dodali na ministrstvu za javno upravo. 

Dodali so, da se direktorjem v javnem sektorju uvrstitve že vrsto let niso spremenile, pri čemer je dejstvo, da so bile njihove plače pogosto vsebina varčevalnih ukrepov v preteklih letih, prav tako je potrebno upoštevati, da za direktorje v javnem sektorju ne velja sistem napredovanj in dodeljevanja dodatkov, kakor ta sistem velja za ostale zaposlene javne uslužbence. 

Uredba določa plačne razrede, razpone plačnih razredov, kriterije ter metodologijo za uvrstitev delovnih mest, med drugim ravnateljev, rektorjev, dekanov, direktorjev vladnih služb in organov v sestavi, generalnih direktorjev, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, glavnih inšpektorjev, generalnih sekretarjev oz. sekretarjev državnih organov, ki niso funkcionarji, načelnikov upravnih enot ter direktorjev oz. tajnikov občinskih uprav. Nove uvrstitve bi veljale od začetka leta 2018.

Predlog uredbe sicer ni predmet usklajevanj s sindikati javnega sektorja, jih je pa vlada z njo seznanila, prav tako predstavnike občinskih združenj.