Hrvaška naj bi si prizadevala, da bi se na ta način rešila iz položaja, v katerega se je spravila z napovedjo, da bo enostransko razširila jurisdikcijo v Jadranskem morju. Kot piše rimski dopisnik Slobodne Dalmacije Silvije Tomašević, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, naj bi se sedanji hrvaški vladi na ta način ponudilo možnost, da pri problematiki EEZ ohrani obraz in da hkrati ne krši evropskih norm obnašanja.
Čeprav je Hrvaška poskušala v Rimu pojasniti svoje namene in je iskala podporo Italije pri tem, pa je Italija kot predsedujoča Evropski uniji in kot zainteresirana država svetovala Zagrebu, naj ne deluje enostransko, ampak v sodelovanju z EU, navaja splitski dnevnik. Slovenija je medtem iz Bruslja dobila zadovoljiv odgovor. V pismu, ki so ga podpisali visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in evropski komisar za širitev Günter Verheugen, so Ljubljani posredovali svojo razumljivo zaskrbljenost zaradi morebitne hrvaške razglasitve EEZ v Jadranu, ker je potrebno rešitve o tako pomembnih vprašanjih sprejemati s konstruktivnim dvostranskim dialogom in v soglasju z evropsko skupnostjo, še navaja hrvaški časnik.
Tudi podsekretar na italijanskem ministrstvu za kmetijstvo Paulo Scarpa, ki je zadolžen za ribištvo, je v petkovem pogovoru s slovenskim predstavnikom Jožetom Sterletom po navedbah Slobodne Dalmacije poudaril, da morajo biti izključne ekonomske cone razglašene v sodelovanju z mednarodno skupnostjo in da mora pot, po kateri je treba iti, vedno voditi preko EU. Scarpa je še dodal, da je tako Italiji kot Evropski komisiji ljubši večstranski pristop v skupnem upravljanju z ribjim fondom v Jadranskem morju.
Rimski dopisnik Slobodne Dalmacije sicer zaključuje, da Hrvaški nihče ne odreka njenih pravic, pač pa jo samo opozarjajo na načine obnašanja, ki morajo biti vedno večstranski, evropski in nikoli proti oziroma na škodo nekoga.
