Po razveljavitvah povojnih sodb vloženih skoraj 700 odškodninskih zahtevkov

Državo v tožbah za odškodnine zaradi neupravičenih obsodb v povojnih letih zastopa Državno odvetništvo RS (prej državno pravobranilstvo). V predhodnem postopku je bilo zoper državo vloženih 694 zahtevkov, od teh je bilo vloženih 126 tožb v sodnem postopku. Razen nekaj izjem so bili zahtevki vloženi med leti 1995 in 2005 in so že vsi zaključeni.

Kar 690 zadev so uspeli na državnem odvetništvu zaključiti v predhodnem postopku. Od tega so se v 459 primerih poravnali, 164 zahtevkov so zavrnili, ponudbe ni sprejelo 20 oškodovancev, v ostalih primerih so bili zahtevki rešeni "na drug način", so našteli.

Od 126 vloženih tožb zoper državo zaradi neupravičenih povojnih obsodb so bili tožniki uspešni v 19 tožbah, v 37 tožbah so bili neuspešni, 16 tožb se je sklenilo s sodno poravnavo, sedem tožb je bilo umaknjenih, ena zahteva je bila zavrnjena, ostale zadeve pa so bile rešene na drug način.

Odškodninski zahtevki so se gibali med 1200 evri in 2,5 milijona evrov. Kakšne so bile dosojene oz. v poravnavah dosežene odškodnine, pa niso navedli. Ker "gre za zahtevke, ki so v pretežni meri že več kot deset let končani", bi zbiranje takih podatkov terjalo dolgotrajno proučevanje arhivske dokumentacije, poleg tega pa so v tem času starejše zapisnike prenesli, "podatki iz prenesenih datotek pa niso v celoti zanesljivi", so zapisali.

Zadeve, pri katerih so bile z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljene povojne obsodbe, na državnem odvetništvu vodijo pod gesloma "neupravičena obsodba" in "neupravičen zapor 1945-1950". Po pojasnilih državnega odvetništva je šlo v prejetih zahtevkih in tožbah sicer za zelo različne situacije. Razveljavljene so bile namreč zelo različne sodbe, pri nekaterih je šlo za izrečene zaporne kazni na Golem otoku, v zaporu Stara Gradiška, pri drugih za smrtne kazni.

Za višino odškodninskih zahtevkov je bilo po pojasnilih državnega odvetništva bistvenega pomena, ali je zahtevek vlagal oškodovanec sam ali njegovi dediči, ali je bila oškodovancu izrečena obsodba na smrt ali zaporna kazen. Prav tako je bila višina odškodninskega zahtevka odvisna od tega, v katerem zaporu in kako dolgo je bival oškodovanec ter kako se je v življenju kasneje rehabilitiral, so še našteli.