'Ne drži, da imamo v Sloveniji najvišjo ceno električne energije v EU'

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je zavrnil navedbe, da imamo v Sloveniji najvišjo ceno električne energije v EU: "Takšne primerjave so izkrivljene in neresnične. Borzne cene električne energije se oblikujejo na podlagi avtomatskega algoritma med ponudbo in povpraševanjem."

"Odjemalci prejemajo prve račune za mesec september. Vlada je v mesecu juliju regulirala cene, da smo pravočasno zamejili cene. Prikazan je primer večjega dobavitelja, kjer je bila poraba višja, pa je odjemalec plačal manj kot meseca avgusta," je zatrdil. Za vse odjemalce električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in kupce lesa za kurjavo so stopnjo DDV znižali na 9,5 %, in sicer za obdobje od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023, je spomnil Kumer. 

Danes je po seji vlade Ministrstvo za infrastrukturo začelo tudi z analizo, kaj bi ukrepi, ki jih za zamejitev cen plina predlaga Evropska komisija, pomenili za cene v Sloveniji. Evropska komisija res ni predlagala cenovne kapice na ves zemeljski plin v EU, za kar so se zavzemale nekatere članice, je pa predlagala vrsto drugih mehanizmov. Ministrstvo za infrastrukturo podrobno analizira, kaj to pomeni za slovensko veleprodajno in maloprodajno ceno, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Kumer.

"Določeni izračuni, ki so bili že narejeni, kažejo, da bi lahko vsi ti mehanizmi prav tako zadoščali. Evropska komisija namreč sočasno predlaga tudi skupni nabavni mehanizem in varčevanje, ki bi moralo preiti v obvezno varčevanje. Če vsi ti mehanizmi delujejo, lahko dosežemo skoraj enak rezultat," je ocenil.

Če se to ne bi zgodilo, pa Kumer glede na "zgledno" komunikacijo med ministri EU, pristojnimi za energijo, pričakuje, da "bomo šli še v nadaljnje ukrepe".

Razprave se bodo nadaljevale

O predlogu Komisije, ki med drugim predvideva vzpostavitev mehanizma za omejitev cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF, ki velja za glavno tovrstno evropsko vozlišče, bodo konec tedna razpravljali voditelji držav članic. Naslednji teden sledi novo srečanje ministrov za energetiko.

Kot na podlagi izkušenj z zasedanj v septembru in oktobru pričakuje Kumer, bi lahko dokument dodatno prilagodili, da bi "ustrezal temu, kar bi si želeli".

Slovenija po njegovih besedah podpira predlog nekaterih držav, med njimi Belgije in Italije, za uvedbo zamejitve ne le za cene v znotrajdnevnem trgovanju in trgovanju za dan vnaprej, ampak za ves plin v EU. Ta omejitev bi pomenila ceno malo nad tržno, tako da ne bi bilo potrebnega nobenega kompenzacijskega mehanizma.

"Še vedno bi imeli povpraševanje in ponudbo, a pod to zamejeno ceno. Ključno pa je, da bi bila ta zamejena cena določena vnaprej, da bi preprečili nenadna povišanja, ki so zelo verjetno – tako se je izkazalo – večkrat špekulacija, predvsem s strani nekaterih finančnih institucij. Za energetsko borzo je ključno, da je podvržena energetskim igralcem, ne toliko finančnim, zato je ključno, da imamo avtomatske varovalke," je še dejal Kumer.

Slovenija upravičena do skupaj 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev

Vlada se je danes seznanila tudi s poročilom o uresničevanju načrta EU za okrevanje in odpornost. "Slovenija bo v tem tednu posredovala prvi zahtevek za plačilo prvega obroka nepovratnih sredstev iz tega mehanizma. Vrednost zahtevka je 57 milijonov evrov," je povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

S tem bo Slovenija po prejetem predplačilu začela črpati sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Ta so namenjena blažitvi gospodarskih in socialnih posledic epidemije covida-19, z njimi pa bo naslovila tudi izzive zelenega in digitalnega prehoda, je na novinarski konferenci po današnji seji vlade dejal minister.

Slovenija bo s prvim zahtevkom dejansko dobila nekoliko manj, in sicer 50 milijonov evrov, saj bo Evropska komisija pri izplačilu upoštevala del že prejetega predplačila v septembru 2021. Takrat je Slovenija prejela 231 milijonov evrov, je povedal.

Država je iz tega mehanizma upravičena do skupaj 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev. "Gre za prilagojeni znesek, ker je država v letu 2021 dosegla višji bruto domači proizvod od predvidenega in ki je za nekaj manj kot 300 milijonov evrov nižji od prvotnih načrtov," je pojasnil.

Kot je še povedal, bo Slovenija sredstva mehanizma črpala v 10 obrokih za nepovratna sredstva in v šestih za povratna. Vlada je že obravnavala stanje doseganja mejnikov in ciljev drugega in tretjega obroka nepovratnih ciljev in prvega obroka povratnih sredstev.

Ministrstvom je bilo po njegovih navedbah doslej za izvedbo ukrepov izplačanih 156 milijonov evrov. "Glavnina je usmerjena v izvedbo projektov prenove železniške infrastrukture, kot so nadgradnji proge Ljubljana–Jesenice in Ljubljana–Divača ter nadgradnja železniške postaje Grosuplje," je naštel Boštjančič.