Zakon iz leta 1974, ki obsega samo šest členov, med drugim določa, da lahko izjemne pokojnine dobijo osebe, ki imajo posebne zasluge na področju znanosti, umetnosti, kulture ali druge dejavnosti in izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Določa tudi, da izjemno priznana in odmerjena pokojnina ne more biti višja od zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Še naprej bo o izjemni pokojnini odločala vlada
Posebne zasluge po zakonu iz leta 1974 imajo osebe, ki so s svojimi ustvarjalnim delom dosegle izjemne uspehe oziroma njihova dela predstavljajo vrhunske stvaritve na teh področjih, še zlasti, če so za svoje dosežke prejele najvišja priznanja v Sloveniji ali visoka mednarodna priznanja.
O izjemnem priznanju in odmeri starostne oziroma družinske pokojnine po trenutno veljavnem zakonu odloča vlada oziroma pristojni minister ali, kot dobesedno piše v zakonu, "izvršni svet Skupščine Republike Slovenije na predlog republiškega upravnega organa, pristojnega za področje, na katerem ima oseba posebne zasluge".
Več kot četrt stoletja star zakon je tako brez natančno določenih kriterijev in meril za podeljevanje izjemnih pokojnin. To je bil tudi glavni očitek računskega sodišča zakonu, ki je leta 2009 tudi zahtevalo, da se podeljevanje izjemnih pokojnin sistemsko uredi.
Kulturniki so sicer v kampanji pred referendumom izpostavljali tudi, da so mnoge vloge za izjemne pokojnine v preteklosti predolgo ostale brez sklepa ali odločbe in je moralo pri nekaterih posredovati celo sodišče.
STA od ministrstva za kulturo še čaka odgovor na vprašanje, koliko vlog za izjemne pokojnine na podlagi zakona iz leta 1974 je trenutno na ministrstvu.
Zavrnjeni zakon je določal merila za podeljevanje dodatkov
Prav natančno določena merila in druge pogoje za pridobitve dodatka k pokojnini je določal zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki pa so ga volivci zavrnili na nedeljskem referendumu.
Novi zakon je med upravičence do 100-odstotnega dodatka, ki je razlika med pokojnino upravičenca in zneskom najvišje starostne pokojnine, uvrščal prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto. Do 50-odstotnega dodatka pa bi bili upravičeni prejemniki nagrad Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad s seznama, ki je bil priložen zakonu. Med temi nagradami je več kot deset takšnih, ki jih podeljujejo za življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus.
Za razliko od izjemnih pokojnin novi zakon tudi ni predvideval dedovanja dodatka k pokojnini in je tudi določal, da vsi tisti, ki že prejemajo izjemne pokojnine, niso upravičeni do dodatka po novi zakonodaji.
Zakon iz leta 1974 prav tako tudi ne velja več za vrhunske športnike, saj je od leta 2017 zanje v veljavi poseben zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.
Od leta 1993 priznanih skupno 310 izjemnih pokojnin, večinoma za področje kulture
Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je izjemno pokojnino leta 2023 po zakonu iz leta 1974 prejemalo 66 oseb in 55 družinskih članov s pravico do izjemne pokojnine po umrlem prejemniku te pokojnine, skupno 121 oseb. Podatki za lani še niso na voljo.
Od leta 1993 je bilo v Sloveniji po podatkih urada vlade za komuniciranje priznanih skupno 310 izjemnih pokojnin, od tega 289 za področje kulture. Med letoma 1993 in 2004, v obdobju vlad premierja Janeza Drnovška in Antona Ropa, je bilo priznanih 268 starostnih ali družinskih izjemnih pokojnin s področja kulture. V obdobju dveh vlad pod vodstvom Janeza Janše (med letoma 2004 in 2008 ter med letoma 2020 in 2022) skupno 17, predlani v času mandata sedanje vlade pod vodstvom Roberta Goloba pa štiri. Druge vlade jih niso podeljevale.
Največja opozicijska stranka SDS je sicer teden dni pred nedeljskim referendumom predlagala razveljavitev obstoječe zakonske podlage za podeljevanje dodatkov k pokojninam za umetniške dosežke. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi sicer določa, da leto dni po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, a prvak SDS Janez Janša ocenjuje, da bi z razveljavitvijo zakona sledili volji volivcev, ki da so izrazili nasprotovanje izjemnim pokojninam, četudi je bilo referendumsko vprašanje vezano na uveljavitev novega zakona.
Proti uveljavitvi novega zakona je glasovalo več kot 92 odstotkov oziroma več kot 400.000 volivcev, s čimer je bil dosežen tudi zavrnitveni kvorum. Novi zakon je podprlo 32.597 volivcev oziroma 7,48 odstotka tistih, ki so glasovali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.