Po pričakovanju so se glasovanja udeležili predstavniki strank, predlagateljic referenduma. Desnica je nad rezultati navdušena, levica pa previdna.
Po zadnjih podatkih se je referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih udeležilo 31,45 odstotka volivcev. Proti uveljavitvi zakona je glasovalo 94,68 odstotka volivcev, za 3,82 odstotka, neveljavnih glasovnic pa je bilo 1,50 odstotka.
Izid naknadnega zakonodajnega referenduma je za zakonodajalca obvezujoč. V skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi eno leto po izvedbi referenduma državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma niti ponoviti referenduma o istem vprašanju. Ko poteče eno leto, ta pravna zaveza ali omejitev preneha.
Udeležba je bila visoka…
Politiki so danes predvsem tolmačili izide referenduma in udeležbe na njem. Za nekatere je bila visoka, za druge nizka; vodja opozicije Janez Janša pa je izid referenduma izkoristil kot ponovni poziv vladi, naj odstopi in do junijskih evropskih in parlamentarnih volitev opravlja le tehnične naloge.
Šefom opozicije, ki se v nedeljo zvečer praznovali rezultat referenduma, se je pridružil tudi nekdanji šef policije Marko Pogorevc, ki je ob tej priložnosti kritiziral svojega nekdaj nadrejenega, ministra za notranje zadeve Rada Bohinca. Kot je dejal Pogorevc, "minister Bohinc že do sedaj ni imel potrebne avtoritete za vodenje takšnega resorja". Vladajoča elita bi se morala vprašati ali lahko minister, ki nima dovolj avtoritete in ugleda za vodenje ministrstva, to funkcijo opravlja, meni Pogorevc.
Prvak SDS Janez Janša je po prvih delnih neuradnih izidih dejal, da tudi sam ni pričakoval "tako dobrega rezultata". Glede same udeležbe pa je dejal, da je sprva upal, da ne bo bistveno nižja kot na drugih referendumih.
Udeležba je bila nizka…
Za LDS je bila referendumska udeležba nizka. Kot je dejal predsednik sveta stranke Gregor Golobič, pa je po drugi strani prav tako jasno, da Slovenija nikakor ni ksenofobna država. Čemur v prid govori dejstvo, da 70 odstotkov volilnih upravičencev ni odšlo na volišča, pravi Golobič.
Odmev s Hrvaške
Hrvaška državna radiotelevizija HRT je v ponedeljek objavila vest o slovenskem referendumu o tehničnem zakonu o izbrisanih, v kateri poroča, da je na referendumu velika večina volilcev glasovala proti predlogu vlade, da 18.305 neslovencem brez slovenskega državljanstva, ki so po osamosvojitvi ostali v Sloveniji, izdajo odločbe, da lahko ostanejo v naši državi.
Kot poroča HRT, so opozicijski prvaki, Janez Janša, Andrej Bajuk in Zmago Jelinčič izjavili, da je referendum uspel in zahtevajo, da vlada problematiko izbrisanih zamrzne do jesenskih volitev. Medtem večina vladajočih strank, ki so pozivale k bojkotu referenduma, trdi, da se je pokazalo, da Slovenci niso ksenofobi, saj se jih je le tretjina udeležila glasovanja, še poroča HRT.
B92: Referendum tudi "bleferendum" in "janšarendum"
Srbski radio B92 poroča, da je bil odziv na nedeljskem referendumu povprečen, medtem ko je bilo pričakovati visoko podporo nasprotnikov tehničnega zakona o izbrisanih. Radio poroča tudi o več kršitvah volilnega molka, med katerimi navajajo tihi protest Društva izbrisanih, Foruma za levico in nevladne organizacije "Dost' je".
Referendum, ki so ga mnogi v Sloveniji ocenili kot sramotnega za slovensko državo, so poimenovali tudi "bleferendum" in "janšarendum", poroča B92. Odločitev na referndumu bo še dodatno vplivala na odlaganje izvršitve odločbe ustavnega sodišča Slovenije, ki je že dvakrat ocenilo, da je bil izbris nezakonit in protiustaven, poroča dopisnica B92 iz Ljubljane.
Desno orientirana stranka Janeza Janše je po objavi rezultatov zahtevala tudi odstop notranjega ministra, kar pa je ta zavrnil. Stranke, ki nasprotujejo odločitvi ustavnega sodišča o popravi krivic izbrisanim, zahtevajo da nastali problem rešijo s sprejemom posebnega ustavnega zakona, še poroča beograjski B92.
BBC: Referendum je sprožil ostro politično debato
Referendum o zakonu, ki bi obnovil stalno prebivališče tisočem ljudem, ki so bili po neodvisnosti izbrisani iz registra prebivalstva, je v Sloveniji sprožil ostro politično debato, poroča britanski BBC. Vladajoča levo-sredinska koalicija je volivce pozvala k bojkotu. Opozicijska Slovenska nacionalna stranka je opozorila, da bi podpora zakonu omogočila tisočim, da bi od države zahtevali odškodnino, poroča BBC, medtem ko premier Anton Rop pravi, da referendum ne bo prinesel nobene rešitve za tiste, ki so izgubili pravice.
Po relativno nekrvavem odhodu iz SFRJ, so etnični Slovenci državljanstvo dobili avtomatično, medtem ko so prebivalci drugih etničnih skupin – kot so pripadniki hrvaške, srbske in bošnjaške manjšine – morali za državljanstvo zaprositi, poroča BBC. Tisti, ki v letu dni po osamosvojitvi tega niso storili, so bili brez javnega opozorila izbrisani iz nacionalnega registra prebivalstva.
Izguba stalnega prebivališča je za tisoče pomenila izgubo pokojnin in zdravstvenega varstva, mnogi pa so izgubili tudi delo, še poroča BBC.
New York Times: Osuplost nad rezultati referenduma
Skupine, ki se zavzemajo za človekove pravice, in politični voditelji so osupli nad rezultati nedeljskega referenduma o obnovi osnovnih človekovih pravic tisočim prebivalcem Slovenije, ki niso slovenskega porekla, piše ponedeljkov New York Times (NYT). Okoli 95 odstotkov volilcev na nedeljskem referendumu je nasprotovalo ponovnemu priznanju stalnega bivališča okoli 18.000 ljudem – pretežno Bošnjakom, Hrvatom in Srbom – katerih imena so bila izbrisana iz državnih arhivov po razglasitvi slovenske neodvisnosti leta 1991. Le štirje odstotki so podprli odločbo Ustavnega sodišča, ki je lani predlagalo, da vlada tej skupini prebivalstva, ki jih imenujejo "izbrisani", povrne pravice, piše New York Times. Čeprav referendum ni pravno obvezujoč, pa analitiki verjamejo, da gre za nekakšen lakmusov test pred jesenskimi volitvami, ki kaže na dvig nacionalističnih čustev v majhni alpski deželi z dvema milijonoma prebivalcev. "Rezultat je slabo znamenje za levo-sredinsko vlado na prihajajočih volitvah," pravi politični analitik Peter Jančič, ki namiguje, da bi nacionalisti lahko zamenjali sredinsko vlado, ki je obvladovala slovensko politiko od osamosvojitve dalje. Član vladajočih liberalnih demokratov, Bogdan Biščak, po pisanju NYT trdi, da je izid popolnoma nepomemben, ker referendum ne bo vplival na končno rešitev izbrisanih. Mnogi pa so zaskrbljeni o tem, kakšno podobo Slovenije, ki je nedavno postala članica Nata, maja pa bo vstopila še v EU, si bo po referendumu ustvarila tujina. NYT navaja pesnika in borca za človekove pravice Borisa A. Novaka, ki pravi, da je rezultat referenduma znak naraščajočega nacionalizma, ksenofobije in rasizma. "To ni le sramota, ampak tudi nevaren val, ki se lahko razširi še na druga vprašanja in druge manjšine," še navaja Novaka New York Times, ki dodaja, da so nacionalisti nasprotovali vračanju pravic izbrisanim na podlagi mnenja, da bo mlada država morala plačati ogromne odškodnine.
Evropska komisija brez komentarja
Evropska komisija v Bruslju ni želela komentirati izidov nedeljskega referenduma o ureditvi vprašanja izbrisanih v Sloveniji, so pa njeni predstavniki dejali, da bo komisija razvoj te teme spremljala.
"Na izid nimamo reakcij, saj gre za notranjo zadevo Slovenije, v zvezi s katero komisija nima nobenih pristojnosti," je na novinarsko vprašanje glede referenduma odgovoril tiskovni predstavnik komisije Diego de Ojeda. "Kot vemo, se referendum nanaša na uresničevanje ene od odločitev ustavnega sodišča. Pozorno bomo spremljali, kako tema napreduje," je nadalje dejal de Ojeda.
