Po rekonstrukciji ceste več nesreč. Kriv projekt ali neprilagojena hitrost?

V preteklih dveh letih je potekala izgradnja kolesarske poti med Postojno in Hruševjem. Skozi vasi in zaselke je bila izvedena po rekonstruirani stari cesti kot kolesarski pas z označbo na obeh straneh ceste, ostali del je bil zgrajen ločeno ob nekdanji magistralni cesti. Pri tem so bili izvedeni večji posegi na bivši magistralni cesti Razdrto–Postojna, vključno s cestnimi priključki lokalnih cest in prečkanjem kolesarske steze.

Zdaj so nekateri prebivalci Hruševja prepričani, da je prav ta rekonstrukcija poslabšala prometno varnost na cesti Postojna–Hruševje.

"Dela so se izvajala zelo površno. Če so se izvajala po projektih, so bili ti izdelani v nasprotju s pravilnikom o projektiranju cest, v nasprotju s pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste in v nasprotju s pravilnikom o projektiranju kolesarskih površin. Projektant cestnih priključkov ne pozna kinematike vozil, saj je vožnja nekaterih vozil močno otežena, nekaterih pa nemogoča," so sporočili v zapisu o rekonstrukciji stare magistralne ceste ob izgradnji kolesarskih poti, v katerem izpostavljajo napake ter posledice teh napak.

V 17 mesecih (od septembra 2024 do februarja 2026) po rekonstrukciji so po njihovih navedbah zgolj na izgradnji novega prometnega otoka našteli 46 nesreč, ena je bila smrtna. "Pred izgradnjo prometnega otoka tu nesreč ni bilo. Na otoku pri avtobusni postaji Hrašče je po sledeh razvidno, da je bilo tudi tu nekaj nesreč," so dodali zapisu, ki so ga namenili tako Direkciji RS za infrastrukturo kot tudi občini Postojna.

Da se je prometna varnost na odseku med Postojno in Razdrtim res rahlo poslabšala, so nam potrdili tudi na Policijski upravi Koper. Na tem odseku se je namreč v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 pripetilo več prometnih nesreč, pritrjujejo.

"Tako smo v letu 2025 obravnavali 18 prometnih nesreč z materialno škodo oz. šest več kot leto poprej. V teh prometnih nesrečah je ena oseba umrla, ena oseba je bila huje telesno poškodovana, šest pa je bilo lažje telesno poškodovanih," so navedli na policiji. V letu 2024 se je medtem po njihovih podatkih na odseku zgodilo 12 prometnih nesreč, v eni prometni nesreči pa sta bili dve osebi lažje telesno poškodovani.

Nesreč bi bilo lahko sicer več, kot jih navajajo, če udeleženci teh niso prijavili.

Glede dotične lokacije v Hraščah, kjer je na novo postavljen otok, pa so dejali, da so v letu 2024 obravnavali dve prometni nesreči z materialno škodo, v letu 2025 pa eno prometno nesrečo, v kateri je oseba umrla.

"Policisti na splošno na omenjenem odseku ceste redno opravljajo kontrole in nadzor prometa, pri tem pa večjih kršitev ne zaznavajo," so še dodali.

Kje torej tiči vzrok za poslabšanje prometne varnosti? Domačini, na pragu katerih se vrstijo prometne nesreče, so torej prepričani, da je bil projekt zasnovan in izveden malomarno. "Res je, da mora voznik hitrost vožnje prilagoditi stanju in razmeram na cesti, a če se na določenem mestu po rekonstrukciji ceste drastično poveča število nesreč, je kriva neustrezna ureditev ceste," so poudarili.

Menijo, da je ta del ceste zgrajen v nasprotju s 24. in 28. členom pravilnika o projektiranju cest in v nasprotju s 17. členom pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste, ki navaja, da višina prometnega otoka na cesti zunaj naselja ne sme presegati sedem centimetrov, nekateri otoki na tej relaciji pa da zunaj naselja dosegajo višino celo 15 centimetrov, čeprav pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste narekuje, da je lahko višina prometnega otoka na cestah zunaj naselja največ sedem centimetrov.

"Cestišče na tem delu je sicer osvetljeno, vendar z izredno šibko svetlobo, in je ponoči zlasti ob nasproti vozečih vozilih prometni otok prepozno opažen," dodajajo.

Opozarjajo tudi, da opozorila o prometnem otoku ni, temveč je tam postavljen le prometni znak za omejitev hitrosti 70 kilometrov na uro. "Tudi ko vozilo prevozi 15-centimetrski robnik s hitrostjo, ki je bistveno nižja od 70 kilometrov na uro, je podvozje praktično uničeno," še pravijo in se sprašujejo, kako bo z vidnostjo otoka v času močnejšega sneženja.

Navajajo še neskladje s 24. členom pravilnika o projektiranju cest, ki pravi, da je treba vozišče zaradi zagotavljanja normalne prevoznosti v krožnih lokih in zaradi spremembe širine ali spremembe števila prometnih pasov (križišča, odcepi) razširiti. Preračunali so, da bi moral biti vozni pas tu razširjen na 4,16 metra, namesto tega pa je širok le 3,5 metra. Posledično pa, kot je razvidno s fotografije, tovorna vozila in avtobusi vozijo po bankini in prek robne črte.

Ob tem pa ne opozarjajo le na dotični prometni otok, temveč tudi na prometne priključke – predvsem priključek za naselje Hrašče in vzhodni priključek za naselje Dilce. V primeru naselja Hrašče je priključek s kolesarsko stezo izveden z ločilnimi otoki, ki po mnenju prebivalcev močno ovirajo zavijanje z zahoda v naselje.

Prometni znak pri uvozu v vas sicer prepoveduje promet tovornim vozilom, razen za lokalni promet, kot so na primer komunalna vozila ali šolski avtobusi. A, kot poudarjajo domačini, je promet večjih vozil prek tega priključka močno otežen, če v naselje prihajajo z zahoda. "Ob tem je priključek tik pred nepreglednim ovinkom; razdalja, kjer se voznika nasproti vozečega vozila in vozila, ki zavija levo, opazita, je okoli 120 do 130 metrov," dodajajo.

Pri priključku iz vasi Dilce na glavno cesto pa ocenjujejo, da minimalni radij, "ki je pogoj za varno vožnjo skozi priključek, niti približno ni dosežen". "Po novem je cestni priključek izveden v ostrem zavoju na glavno cesto. Osebna vozila, ki zavijajo z glavne ceste v naselje Dilce, se ne morejo srečati z osebnimi vozili, ki prihajajo iz naselja. Prav tako je močno oteženo zavijanje tovornih vozil (komunalna vozila tu vozijo dnevno) in z zadnjimi kolesi večinoma vozijo preko visokih robnikov. Vlačilec tega cestnega priključka ne more prevoziti, ne da bi zapeljal preko robnikov in delno tudi po z visokimi robniki ločeni kolesarski stezi," opozarjajo.

Na občini Postojna poudarjajo, da so bile navedene pripombe podane z laičnega vidika, medtem ko so projekt, strokovne rešitve in recenzija rezultat neodvisnih strokovnih postopkov ter odločitev, ki so bile potrjene skladno z zakonodajo.

Ob tem sicer zagotavljajo, da pobude občanov jemljejo resno, a da je za morebitno presojo dejanskih nepravilnosti pristojna izključno stroka oziroma investitor.

"Glede na stroga merila, ki jih določajo veljavni pravilniki s področja cestne infrastrukture, ter glede na dejstvo, da projekt pregleda tudi recenzent, ki mora skladnost preveriti, dvomimo v navedbe, da bi šlo za sistemska odstopanja brez ustreznih strokovnih ugotovitev," dodajajo, da pa je cesta v lasti in upravljanju DRSI, zato je primarna pristojnost za projekt, izvedbo ter morebitne tehnične korekcije na strani države.

Tudi na Direkciji zagotavljajo, da so bila vsa dela na obravnavanem območju izvedena skladno z izdelano projektno dokumentacijo ter veljavno zakonodajo in pravilniki. Odgovarjajo, da je bilo treba na odseku umestiti prehode za pešce in kolesarje na odprti trasi regionalne ceste, zato so na križiščih projektirani ukrepi za umirjanje prometa, kot so prometni otoki, hitrostne ovire, cestna razsvetljava in dodatna vertikalna signalizacija (bič), barvanje robnikov. "Cilj projekta je bil zmanjšati hitrost na odseku ter povečati varnost za najbolj šibke udeležence v prometu," pravijo.

Prometni otok iz smeri Razdrtega je bil po njihovih besedah projektiran na nivoju vozišča kot dodatno opozorilo voznikom, da se bližajo območju, kjer je potrebno zmanjšati hitrost. "Na križišču K3 je izvedena višina robnika sedem centimetrov, kar je skladno s pravilnikom," navajajo.

Hitrost se tako, če voznik potuje z Razdrtega proti Postojni, na tem območju najprej omeji na 70 kilometrov na uro, sledi optično zožanje pasov ter prometni otok, kasneje v križišču pa še omejitev hitrosti na 60 kilometrov na uro.

Dodali so, da so kot dodatno opozorilo za boljšo zaznavnost otoka zaporno ploskev obarvali v zeleno barvo, da pa širina vozišča ostaja skladna s pravilnikom. "Zaradi želje po zmanjšanju hitrosti je v območju otoka zožan vozni pas. Na račun zoženja voznega pasu je povečan robni pas proti otoku, kar omogoča normalno prevoznost skozi območje z omejeno hitrostjo. Zoženje voznega pasu je zgolj optično kot dodano opozorilo, da je treba hitrost zmanjšati," dodajajo.

Na Direkciji poudarjajo, da sta tudi osvetlitev in širina voznih pasov skladni s pravilnikom o projektiranju cest. "Širina se določi na podlagi kategorije ceste in povprečnega letnega dnevnega prometa. Zavijalne krivulje na križiščih so določene skladno s pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste in preverjene tudi z mikrosimulacijskim orodjem za preverjanje manevrov zavijanja," pojasnjujejo.

Glede višine prometnega otoka, ki meri 12 centimetrov in je lociran pred križiščem K2, pa pravijo: "Višina robnika 12 centimetrov je dovoljena, ko je v križišču predviden prehod za pešce. Na tem križišču je prehod za pešce zaradi dostopa pešcev do avtobusnih postajališč." Na slednjem je sicer tudi na fotografijah videti prehod za pešce in avtobusno postajo.

A število prometnih nesreč se je torej tudi po podatkih policije po rekonstrukciji nekoliko povečalo. Na slednje lahko sicer vpliva več dejavnikov – če nekateri prebivalci poslabšanje prometne varnosti pripisujejo prav rekonstrukciji cestišča, pa na občini in direkciji za infrastrukturo opozarjajo na hitrost voznikov.

"Po naši oceni ostajata med ključnimi dejavniki prometne varnosti predvsem neprilagojena hitrost voznikov ter neupoštevanje prometne signalizacije, tako horizontalne kot vertikalne. Prometna ureditev sama po sebi ne more v celoti preprečiti tveganih ravnanj udeležencev v prometu," odgovarjajo na občini.

Podobno tudi na DRSI. Poudarjajo, da je bil projekt izveden v skladu s predpisi, zato na podlagi podatkov s terena ocenjujejo, da je glavni razlog za prometne nesreče neprilagojena hitrost in ne nestrokovno delo pri izvedbi projekta.

Na občini se sicer strinjajo, da bi lahko bili določeni infrastrukturni elementi, kot so sredinski prometni otoki, izvedeni tudi na način, ki bi dosegal primerljiv učinek umirjanja prometa, vendar z manjšim tveganjem za poškodbe vozil in posledično tudi za telesne poškodbe voznikov. Kot primer navajajo rešitve, ki bi bile bolj prilagojene nivoju samega cestišča.

Na direkciji so sporočili še, da bodo z namenom izboljšanja prometne varnosti do poletja izvedli še dodatne ukrepe za umirjanje prometa, povezane predvsem s postavitvijo dodatne prometne signalizacije.

"Direkcija RS za infrastrukturo bo z namenom izboljšanja prometne varnosti do sredine julija 2026 izvedla dodatne nizkocenovne ukrepe za umirjanje prometa oziroma prometno-arhitekturno ureditev širšega območja. Nizkocenovni ukrepi predstavljajo hitro izvedljivo in stroškovno učinkovito rešitev za izboljšanje prometne varnosti v območju prometnih otokov ob naselju Hrašče," so nam povedali.

Dodali so, da so ukrepi zasnovani tako, da ne zahtevajo večjih gradbenih posegov, "kar omogoča njihovo hitro implementacijo in minimalen vpliv na obstoječo infrastrukturo". "Cilj ukrepov je izboljšati zaznavnost prometne infrastrukture, spodbuditi prilagoditev hitrosti vožnje ter povečati pozornost voznikov na območju z večjim številom cestnih priključkov in prisotnostjo ranljivejših udeležencev," so še dejali.