Po rešitvi spora o božičnici ESS obnovil delovanje

Kot je povedal predsedujoči ESS in glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček, je bila torkova izredna seja kolegija ESS namenjena izključno socialnemu dialogu.

Zbrani so po njegovih besedah obravnavali vladne kršitve pravil o delovanju ESS. Pravila sicer predvidevajo tristopenjski postopek. Na prvi stopnji je predviden poskus sporazuma glede kršitev na ravni zbranih socialnih partnerjev, na drugi razširitev postopka na pristojna ministrstva - v primeru zakona o obvezni božičnici bi denimo to pomenilo vključitev finančnega ministrstva -, in po potrebi še na predsednika vlade, na tretji pa vključitev neodvisnega strokovnjaka, najverjetneje pravnega.

Kolegij ESS je v torek obravnavo kršitev sklenil že na prvi stopnji, pri tem pa sprejel splošen sklep, da je vlada pri nekaterih zakonih res kršila pravila.

"Zadovoljen sem, da je bilo toliko razuma, kajti v bližnji preteklosti so nekateri zanikali kršitve. Zdaj pa smo se vsi strinjali, da so bile. Lahko bi zapeli pri tem, ali je prišlo do kršitev pri božičnici ali ne, verjamem, da bi sindikati in vlada vztrajali, da jih tam ni bilo, ne morejo pa zanikati kršitev pri normirancih, pa pri sprejemanju proračunskih dokumentov, pa pri zakonu o optimizaciji postopkov pri zavodih za socialno delo ...," je nanizal Gorenšček.

Naknadno je v tej luči med drugimi akti izpostavil še t. i. Šutarjev zakon.

Socialni partnerji so se v torek posledično zavezali, da se bodo v nadaljevanju izogibali kršitvam, in obnovili delovanje ESS. Prihodnji četrtek bo tako potekala redna seja kolegija, na kateri bodo določili dnevni red za decembrsko sejo ESS, ki bo 5. decembra.

Niso pa vsi polnega zagona ESS sprejeli enako "veselo", je dejal Gorenšček, "tako da se bo v nadaljevanju pokazalo, kakšna bo vnema znotraj ESS". "Bojim se, da bo ta šola vseeno lahko imela neke posledice pri nekaterih deležnikih, da se mogoče prav vseh aktivnosti znotraj ESS ne bodo udeleževali," je pristavil.

Do spora med socialnimi partnerji je v prvi vrsti prišlo zaradi obvezne božičnice in razbremenitve t. i. normirancev. Delodajalske organizacije so ob očitku, da je vlada zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter več drugih zakonov sprejemala mimo ESS, v začetku tega meseca omejile svoje aktivnosti v svetu.

V kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba so očitke zanikali, minister za delo Luka Mesec pa se je branil, da so delodajalcem pogajanja glede božičnice ponudili trikrat, a se jih niso udeležili. Sindikati so medtem predstavnikom gospodarstva očitali izsiljevanje.

Zdaj je torej prišlo do soglasja, da so kršitve ponekod vendarle bile, socialni dialog pa bo tekel dalje.

Bodo pa delodajalske organizacije prek državnega sveta vložile zahtevo za ustavno presojo zakona o božičnici, pri čemer kljub napovedim ustavnih pravnikov, da je to malo mogoče, upajo na zadržanje določenih členov.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ob tem državo s ciljem omiliti posledice nenačrtovanega izplačila božičnice poziva k vzpostavitvi brezobrestnih mikroposojil podjetjem in obrtnikom, znižanju davčne osnove za zimski regres za samostojne podjetnike in aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa.

Poslanci so minuli teden podprli zakon, ki prinaša obvezno božičnico v višini polovice minimalne plače, ki bo neobdavčena in neoprispevčena, ob še neuveljavljeni pokojninski reformi zagotavlja letošnje izplačilo zimskega dodatka upokojencem, prenavlja pa tudi sistem t. i. normirancev, in sicer z zvišanjem praga za vstop in prihodkovnega pogoja za obvezen izstop iz sistema.

Božičnica naj bi bila letos v višini 639 evrov izplačana do 18. decembra ali v skrajnem primeru do konca marca prihodnje leto, dodatek za upokojence pa v višini 150 evrov do 19. decembra.