Po SDH je tožbo zoper KPK vložil še Črnčec

Kot je Črnčec, pred zaposlitvijo v SDH državni sekretar na ministrstvu za obrambo, zapisal v današnji objavi na Facebooku, v demokraciji nobena institucija ne sme kršiti ustave in zakonov ter voditi postopkov o državljanih brez možnosti, da ti podajo svoje mnenje. Prav tako ne sme to javno objavljati ter ob tem podajati vrednostnih sodb. "Pred uradno objavo na internetu pa vse skupaj spinati preko medijev," je zapisal.

"Vse to in še več je naredila KPK v mojem primeru. Trdno sem prepričan, da so mi bile kršene številne ustavne pravice, zato sem podal tožbo na upravno sodišče in sprožil vrsto drugih pravnih postopkov zoper KPK. Nihče ni nad zakonom, tudi KPK ne," je poudaril.

V objavi je podal tudi mnenje o komisiji. Po njegovih besedah je razmislek o tem, kako okrepiti boj proti korupciji, vsekakor na mestu. Povečanje pooblastil KPK po njegovem ni prava pot, bolj verjetno je na mestu razmislek o krepitvi preiskovalnih možnosti specializiranih tožilcev s posebnim oddelkom policistov.

"Praksa podajanja mnenj in priporočil o vsem in vsakomur je še en poskus KPK postati vrednostno superiorna nadinstitucija. Tudi s tem prekoračuje svoje nadzorstvene pristojnosti. Nadzorniki bi morali biti pri svojih posegih v človekove pravice še posebej previdni. Žal to ne velja za KPK," je navedel.

"Od pogroma KPK dalje sem dobival številna vprašanja, kako komentiram ugotovitve o sebi, za katere nisem nič vedel, nisem sodeloval v postopku, nato pa sem lahko to bral na internetu. Na ta način takšna institucija ne sme delovati. Samo za to gre. In ne bom modroval o morda drugih motivih predsednika, ki je prišel skozi vrteča vrata in bo tako tudi odšel iz KPK," je še zapisal Črnčec.

Črnčec se je s 1. februarjem letos zaposlil kot pomočnik predsednika uprave za korporativno varnost na SDH. KPK je ob tem prejela prijavo z očitki o političnem kadrovanju in prirejenem razpisu za zaposlitev. Predhodni preizkus glede Črnčecove zaposlitve je nato ustavila, konec avgusta pa je opredelila več korupcijskih tveganj pri zaposlitvi, med katerimi so sistematizacija novega delovnega mesta, prehiter postopek zaposlitve in način sklenitve pogodbe. Vladi je priporočila, naj uredi področje t. i. vrtljivih vrat.

V vladi so takrat napovedali ustrezen odziv na priporočila, ob tem pa poudarili, da KPK v priporočilih naslavlja tudi vsebine, ki so že urejene z veljavnimi predpisi, na primer prehod funkcionarjev v funkcije v državnih podjetjih. Takrat so v vladi še navedli, da komisija v zadnjem času med drugim podaja priporočila, ki terjajo poseben razmislek glede meja njenih pristojnosti v odnosu do drugih organov.

SDH je medtem zoper KPK v sredo vložil tožbo v upravnem sporu zaradi domnevnih kršitev pravil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v postopku nadzora nad zaposlitvijo Črnčeca.

Kritičen do dela KPK je tudi pravnik Blaž Kovačič Mlinar. "KPK se zadnje čase vzpostavlja predvsem kot nekakšen omnipotenten varuh 'integritete'," je zapisal na omrežju X. Po njegovem mnenju komisija ni aktivna glede preprečevanja in prijavljanja korupcije, ob pa da nastaja škoda vpletenim.