Znova na predčasne volitve?

Kandidata za mandatarja lahko v drugem krogu predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Govori se, da bi lahko na tak način že kaj kmalu na mizo dobili predlog kandidata za mandatarja, in sicer prvaka SDS Janeza Janšo.

Kandidature je treba predložiti najpozneje v 14 dneh po prvem glasovanju. Po vložitvi kandidature se volitve mandatarja v državnem zboru opravijo najprej v 48 urah in najpozneje v sedmih dneh. V drugem krogu je lahko vloženih več kandidatur, o vsakem se glasuje posebej – najprej pa se glasuje o kandidatu, ki ga je predlagal predsednik republike. Če ta ne dobi potrebnih 46 glasov, se o drugih kandidatih glasuje po vrstnem redu vloženih kandidatur. Glasovanje se konča, ko je mandatar izvoljen, čeprav poslanke in poslanci ne glasujejo o vseh predlogih. V drugem krogu je glasovanje javno.

Pravniki zadržani do skrajševanja rokov

Pravniki Miro Cerar, Rajko Pirnat in Andraž Teršek pravijo, da je 14-dnevni rok mogoče skrajšati, a so do tega zadržani. Pri predlaganju kandidata za mandatarja gre po besedah Cerarja za "tako pomembno dejanje, da 14-dnevni rok absolutno mora poteči, da se vidi, kdo so možni kandidati". Tudi Pirnat se strinja, da se tovrstni roki ne morejo skrajševati tako, da se predlagatelji odpovedo tej možnosti.

Če bi, recimo, predsednik republike že predlagal kandidata, prav tako pa bi ga že predlagali poslanci oziroma bi se vsi poslanci tej možnosti nedvomno odpovedali, Cerar dopušča možnost, da bi se rok lahko tudi skrajšal. Sicer je po njegovem mnenju predsedniku države in poslanskim skupinam "treba dovoliti, da imajo dovolj premisleka".

"Tudi zdaj smo bili priča skrajševanju rokov, se je hitelo, pa vidimo, da včasih hitenje ne pripelje do najboljših učinkov, tako da se je treba tu zavedati, da 14-dnevni rok le ni tako dolg," je dodal Cerar. Teršek pa je povedal, da se vse skupaj lahko odvije tudi prej, če se predsedniku republike predoči dokaze, da je večina v parlamentu zagotovljena. Ob tem dodaja, da ustava jasno določa, da lahko predsednik države predlaga istega kandidata, če oceni, da ima za to prepričljive razloge. To pa pomeni, da je predsednik države po posvetovanju in premisleku ugotovil, da noben drug kandidat ni prepričljivo zagotovil, da bo sam bolj verjetno dobil zadostno podporo, je dejal Teršek.

Kaj če ne uspe niti v drugem krogu?

Kako do nove vlade?

Če v drugem krogu poslanke in poslanci imenujejo mandatarja, začnejo teči postopki imenovanja vlade. V 15 dneh mora mandatar predsedniku državnega zbora oddati predlog za imenovanje ministrov. Če v tem času ne predloži liste, mu lahko državni zbor določi nov rok. Če tudi po izteku tega roka mandatar ne predlaga kandidatov za ministre, državni zbor ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija.

Če je lista ministrskih kandidatov pravilno in pravočasno vložena, se mora nato vsak kandidat predstaviti na pristojnem parlamentarnem delovnem telesu državnega zbora, in sicer najprej tri dni in najpozneje sedem dni po predložitvi kandidature. O kandidatu na matičnem delovnem telesu poslanke in poslanci tudi glasujejo, a za državni zbor mnenje o primernosti kandidata ni zavezujoče. Mandatar ima sicer možnost, da v treh dneh po prejemu mnenja umakne predlog kandidature in lahko hkrati z umikom kandidature predlaga novega kandidata. Predstavitev na novo predlaganih kandidatov mora biti opravljena najpozneje v treh dneh po tem, ko predsednik državnega zbora dobi novi predlog kandidature.

Po zaslišanjih sledi glasovanje v državnem zboru. Poslanci odločajo o listi kandidatov za ministre kot celoti. Za izvolitev pa je potrebna navadna večina. Če lista ni izglasovana, se opravi novo glasovanje o imenovanju ministrov na podlagi nove liste. Mandatar mora predložiti novo listo kandidatov najpozneje v desetih dneh po prvem glasovanju. Če tudi nova lista ni izglasovana, lahko mandatar predlaga glasovanje o vsakem kandidatu posebej.

Vlada nastopi funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne štejejo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora nato v desetih dneh predlagati še manjkajoče ministre oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne za dlje kot za tri mesece prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. Če po treh mesecih po nastopu funkcije še vedno ni imenovane celotne vlade, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!

Follow @24ur_com