Slovenija

Po Sloveniji zagoreli kresovi

Ljubljana, 30. 04. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Na predvečer mednarodnega praznika dela so po Sloveniji potekale številne prireditve s kresovanji.

Na predvečer praznika dela bodo zagoreli kresovi (Foto: Reuters)
Na predvečer praznika dela bodo zagoreli kresovi (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Večino kresovanj so pripravile območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Ljubljančani bodo, kot vsako leto, kresovali na Rožniku, kjer letos organizatorji pričakujejo 30 tisoč ljudi. Največji kres pa bo po napovedih zagorel na Dolenjskem.

Območna organizacija ZSSS Ljubljane in okolice je organizirala kresovanje na ljubljanskem Rožniku, navzoče pa sta pozdravila predsednik ZSSS Dušan Semolič in generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov John Monks, prireditve se je udeležil tudi vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere.

Drnovšek: Delo je treba spoštovati

Predsednik države Janez Drnovšek je pred praznikom dela poudaril, da je delo treba spoštovati, "saj ostaja ena izmed temeljnih vrednot našega skupnega sobivanja". Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič pa je v poslanici ob prazniku dela zapisal, da je osnovna skrb vlade zagotoviti, da se bodo ljudje lahko preživljali s svojim delom in da bodo pomoči deležni tisti, ki jo dejansko potrebujejo. Ključni cilj vlade je polna zaposlenost, je poudaril.

Pestro dogajanje po Sloveniji

Prvi maj kot mednarodni praznik dela praznujemo v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so se udeleženci potegovali za osemurni delovnik. Prvič so ga praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da se praznuje kot praznik delavske solidarnosti. Tudi na Slovenskem so bila prva praznovanja leta 1890. Že pred prvo svetovno vojno se je 1. maj uveljavil kot delavski praznik in marsikje, tudi na Slovenskem, so bili delavci na ta dan prosti.

V Gornji Radgoni je tradicionalno kresovanje potekalo na grajskem bregu, kjer je kot slavnostni govornik nastopil poslanec Evropskega parlamenta Borut Pahor. Na Ptuju je tradicionalno kresovanje potekalo v organizaciji ZSSS pred gasilskim domom Ptuj.

V Občini Sevnica so pripravili kresovanje v Boštanju, športno kulturno društvo Mladi Boštanj pa je poskrbelo za najvišji kres v zgodovini Slovenije.

V Kranju je bilo kresovanje na Sv. Joštu nad Kranjem, ki sta ga skupaj organizirala Svet gorenjskih sindikatov in Zavod Mladim. Obiskovalce so med drugim zabavali požiralci in bruhalci ognja, ki so tudi prižgali kres.

Izolčani so se na kresovanje odpravili v Truške v koprski občini. Koprska občina pa je spored ob prvomajskih praznikih umestila na Rakitovec ob slovensko-hrvaški meji, kjer so potekala športna tekmovanja med policisti, cariniki in gospodarstveniki ter občinskimi službami. Kasneje je bilo srečanje godcev na mehu s hrvaške in slovenske strani Istre, zvečer pa je zagorel kres. V koprski občini je bilo kresovanje tudi v dolini reke Dragonje, kjer so popoldan pripravili pohod ob reki. V Novi Gorici so pripravili kresovanje v okviru festivala Mesto Mladih 2005.

Kresovanje so v Novem mestu pripravili ob Zadružno-nakupovalnem centru. Pred kresom so prikazali gasilske vaje, sledile pa so družabne igre in kres z ognjemetom. Zveza delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost je organizirala kresovanje z ognjemetom na Gorjancih - Miklavžu. V občini Žužemberk pa je pri ruševinah cerkvice sv. Katarine pri Plešivici potekalo že 8. ekološko kresovanje.

Previdnost je mati modrosti ...

V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije opozarjajo na ekološko sporne in okolju neprijazne sestavine, ki jih ljudje pogosto uporabljajo pri kurjenju kresov. Zato so pozvali vse organizatorje kresov k spoštovanju veljavnih predpisov.

Že pred začetkom kresovanj so v Upravi za zaščito in reševanje organizatorje javnih prireditev ter vse druge, ki so pripravili kresovanje, opozarjali, da morajo pri tem ravnati v skladu s predpisi uredbe o varstvu pred požari v naravnem okolju.

V skladu s to uredbo mora biti kurišče obdano z negorljivimi materiali, kot so pesek, kamni ali opeka, prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi, kurišče pa mora biti tudi dovolj oddaljeno od gozda, dreves in zgradb. Poleg tega morajo biti organizatorji kresov pozorni tudi na to, da je v času kurjenja ob ognju vedno nekdo prisoten, če pa bi kres kurili otroci, mora biti zraven tudi odrasla oseba.

Pri kurjenju se tudi ne sme uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim in strupene pline (na primer avtomobilske gume), ob vetrovnem vremenu je treba kurjenje prekiniti, po končanem kurjenju je treba ogenj pogasiti, kurišče pa prekriti s peskom ali zemljo. Nenazadnje pri upravi opozarjajo še na to, da mora biti na javnih prireditvah s kresovanjem vedno organizirana tudi požarna straža, ki jo lahko opravljajo le gasilci.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.