7°C

Po srečanju s Picigo: 'Jutri se prepišem in začnem znova'

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
AVTOR
David Florjančič /
KOMENTARJI
4
Študenta Gaj Herman in Teja Podjed se želita v življenju ukvarjati s turizmom. Njun prvi izziv je vedeti, kako čim bolje začeti s tako potjo. Zdelo se nam je, da bi bil Dimitrij Piciga primeren sogovornik zanju, zato smo ju povezali z njim na kavi. Današnja zgodba ima razplet, ki ga sprva ni nihče pričakoval.

"Danes se vsi tukaj tikamo," čisto na začetku srečanja predlaga Dimitrij Piciga. Svetovalec na področju turizma in nekdanji predsednik uprave novogoriškega Hita, izvršni direktor Kompasa, še prej pa direktor Slovenske turistične agencije v času, ko je uvedla novo slovensko znamko ‘I feel Slovenija’, se je srečal z Gajem Hermanomin Tejo Podjed. Oba si želita svojo karierno pot graditi na področju turizma.

Na portalu 24ur.com bomo v sodelovanju z Zavodom Pospešek vsak konec tedna objavljali zgodbe srečanj mladih z uspešnimi posamezniki in priložnosti, ki so se jim s tem odprle.

Pravični turizem

A še preden Gaj in Teja dobita besedo, da se mu predstavita, Piciga sam začrta rdečo nit srečanja: "Magistriral sem iz ekonomije in si upam trditi, da vsaka lepa vas ali mestece s cerkvico in gostilno še ni turistično. Zelo rad poslušam turistična društva, kako se ljubiteljsko ukvarjajo s turizmom, a jaz se s turizmom ukvarjam profesionalno," razlaga. Doda, da mora biti turizem vedno ekonomsko smiseln, saj v nasprotnem primeru ostane pri infrastrukturnih projektih, "spomenikih arhitektov", ki v praksi ne zaživijo."V Sloveniji imamo takih projektov zelo veliko," še pove.

Študentoma pripoveduje, da mora biti turizem vedno pravičen do prebivalcev, do mikrookolja in lokalnih dobaviteljev. "Smo v dobi, tudi zaradi koronavirusa, ko se bomo od oznake ‘trajnostni turizem’ zagotovo premaknili v oznako ‘pravični turizem’. Vsi deležniki morajo od njega imeti korist, čeprav ne nujno vsi v enaki meri,"pove uvodoma.

Teja: sodelovanja je ključno in ga primanjkuje

"Sem Teja, stara sem 23 let, prihajam iz vasi Olševek na Gorenjskem, imamo družinsko mlekarsko podjetje," se začne predstavljati. Razloži, da je zaradi narave njihovega posla v stalnih stikih s kmeti, gostinci in turističnimi delavci. Pogosto razmišlja in ugotavlja, kaj vse bi se dalo narediti, če bi znali stopiti skupaj in še bolje sodelovati. V sodelovanju z župani bi rada v svoji in sosednjih občinah organizirala dneve samooskrbe. To bi bil njen začetni projekt, preko katerega bi pridobila še več poznanstev in izkušenj. Več pa v spodnjem videu:

V nadaljevanju, pripoveduje Picigi, si želi v okolici njihove kmetije postaviti glampinge. Rada bi, da bi skupaj z lokalnimi pridelovalci in predelovalci hrane svojim gostom ponudila oddih in nepozabno izkušnjo v neokrnjeni naravi. Piciga Teji odgovori, da je podobnih zgodb njenih kar nekaj, a da naj se pozanima in spozna tudi neuspešne zgodbe, "poznati moraš tudi take primere!" Razlaga ji, da zgodba uspešnega kmečkega turizma pri nas tipično vključuje kmetijo in mlade, ki se z gostinstvom ukvarjajo kot dopolnilno dejavnostjo. "Ko gostinska dejavnost dobro deluje, se mladi tipično poročijo. Za moža oziroma ženo je nato treba najti dodatno dejavnost. Pogosto prevzame gradnjo in upravljanje z apartmaji, ki jih je mogoče delno sofinancirati tudi iz evropskih sredstev. Celotna zgodba je zastavljena tako, da se mladi s kmetije ne odselijo," pojasni. Piciga se na pamet ne spomni primera kakšne dobre zgodbe, ko bi na neki kmetiji takoj začeli z nastanitvenimi kapacitetami, torej, da bi preskočili vmesni korak - gostinstvo. "Pri gostinstvu se lahko nudi samo malice in ne nujno pethodni meni. Nekateri imajo gostinski obrat odprt samo čez vikend," se dopolni Tejin sogovornik.

Foto: Osebni arhiv Teje Podjed.
Foto: Osebni arhiv Teje Podjed.

"Vsekakor menim, da mora ostati mlečna predelava v tvojem primeru v središču. V tem duhu mora biti zgrajena celotna zgodba," ji svetuje. Piciga doda, da naj bo Teji vodilo, po čem bo drugačna od ostalih, in zdi se, da ji tega ne more dovolj poudariti. "Prijaznost, lep pogled, zelena okolica - o tem vsi pišejo. To ni konkurenčna prednost, škoda se je ‘farbat’," zagreto pripoveduje in doda, da bo morala razviti svojo, unikatno zgodbo.

Začetki slovenskega turizma

Deljenje koristnih nasvetov prekine s pripovedovanjem svojih začetkov v turizmu. Leta 1991  je Piciga na Obali delal na bencinskem servisu, saj je to takrat veljal za sanjski posel. "Potem so me dali delat v kamp na Debelem rtiču - dvigoval sem zapornico, ker nisem imel izkušenj." Zaradi povečanega obiska slovenskih gostov je moral v kampu tudi streči in delati na recepciji. "Všeč mi je bilo,"pove.

PREBERI ŠE
'Študirala boš tisto, kar te zanima, delala pa na drugem področju'

"Jaz sem še iz generacije, ko je bilo treba dati nogo med vrata v Italiji in Avstriji, če si želel promovirati slovenski turizem. Vsi so rekli, da saj je pri nas vojna. Do leta 1999 smo morali razlagati, da pri nas ni vojne in nekaj smo celo dosegli. Potem je bila vojna na Kosovu in v Beogradu, pa je bilo spet vse treba začeti od začetka," razlaga. Picigo je gnalo to, da je s svojim početjem promoviral in tržil Slovenijo kot državo. "Na Dunaju si najprej moral pokazati zemljevid, kje je Beograd in kje Slovenija," ponazori. Po drugi strani je bila to zanj tudi velika poslovna priložnost, "vsi takratni direktorji so bili še iz časa Jugoslavije, začel se je val menjave generacije," doda. "Nekdo, ki je nekoč turistično storitev v Portorožu prodajal recimo za 15 evrov (takrat je bil sicer znesek še v markah), ni razumel, da bi lahko isto storitev prodajal za 50 evrov," ponudi kot primer razloga za tako globoke kadrovske spremembe pri nas v tistem obdobju. Izpostavi še, da se je večkrat zgodilo, da se je ob prihodu tujih gostov v Slovenijo začelo tudi novo poslovno sodelovanje, "turizem lahko odpre vrata marsikateri dejavnosti."

Gaj: v turizmu ključni prijaznost in gostoljubnost

"Ko sem končal Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor, sem razmišljal, kaj bi rad v življenju delal. Takrat sem šel v Avstrijo za en mesec delat prakso, bil sem kuhar," pripoveduje 20-letni Gaj, ki doda, da je takrat podvomil, da bi tovrstno delo hotel delati vse življenje. "Glede na to, da me zanima sto in ena stvar, sem se potem odločil za študij politologije na FDV. Istočasno me zelo zanimata protokol in poslovni bonton in s tem se veliko ukvarjam," nadaljuje mladenič, ki ima na karierni poti za vzornico Ksenijo Benedettiin je tudi obiskoval njeno Akademijo za poslovni protokol. "S Ksenijo se odlično razumem in sodelujeva," pove Gaj. "Saj sem predvideval! (Smeh.) Že zaradi tvoje drže, kako sediš," mu odgovori Piciga. Gaj v zadnjem času obuja spomine na srednjo šolo in svoje aktivnosti na področju gostinstva, aktiven je tudi v Turističnem društvu Lovrenc na Pohorju. "Imam načrte za naprej. Rad bi kupil ali zgradil butični hotel ali turistično kmetijo za butične goste," izpostavi. 

Foto: osebni arhiv Gaja Hermana.
Foto: osebni arhiv Gaja Hermana.

Piciga mu odgovori, da je zanj butični gost tisti, ki vedno najde nekaj zase. "In to ni nujno gost, ki porabi 50 evrov za hrano." Pojasni, da je vrhunska konkurenčna prednost to, da so gostje nastanjeni na lokaciji, kjer je veliko možnosti, kaj početi. "Pridem v nastanitev, ker je v njeni okolici veliko kolesarskih poti in jaz rad kolesarim. Na isto lokacijo lahko pridem, ker imam v bližini poslovni dogodek," pove Piciga kot primer razmišljanja tovrstnih gostov. Čez 14 dni se bo gost morda spet oglasil skupaj z ženo in na taki lokaciji preživel vikend. Doda, da je to slovenska prednost, saj marsikje po svetu možnosti tovrstnih ponudb ni tako veliko zaradi večjih razdalj.

Priložnosti zdravstvenega turizma

Tejo zanima, kako Piciga gleda na zdravstveni turizem. "Treba je ločiti samoplačniški del in napotnice," začne Piciga. Verjame, da bodo v doglednem času na voljo evropske napotnice, "ko bo, recimo, nemška zdravstvena zavarovalnica svojim zavarovancem omogočila zdravljenje revme v Sloveniji, ker je to pri nas ceneje. Podobno bo naša zavarovalnica to dovolila na Hrvaškem," razlaga prihajajoče priložnosti za zdravilišča. 

"Na velika vrata prihaja preventivni turizem. Vsi se staramo - marketinški izrazi, povezani z njim, so ‘selfness’, ‘wellness’, ‘anti-ageing’. Od 35. leta navzgor preverjajo bolezni v družini, opravi se test DNK, vse z namenom, da se ugotovi, kje bi posameznik v starosti lahko imel težave. Vse z namenom, da bo lahko že zdaj pazil in take težave preprečil ali jih upočasnil," razlaga Piciga. Razloge za hiter rast tovrstne industrije pojasnjuje z vedno daljšo življenjsko dobo."Ljudje ne bi radi pri 60-ih, 65-ih letih sedeli doma. Takrat so zlata leta za triatlon," pove. Doda, da so narava, mir in zelenje ključne sestavine preventivnega turizma. Situacija zaradi koronavirusa nam je po njegovih besedah samo še potrdila to usmeritev."Zeleno, individualno, ne pa masovno. Kot da bi nam ta kriza dala vedeti, da smo na pravi strani," razloži strokovnjak. 

PREBERI ŠE
‘Mlajših od 35 let polpretekla zgodovina ne obremenjuje več’

Izmenjajo vizitke, "pišita mi. Teja, tebi bom napisal, katere turistične kmetije ti predlagam, da jih obiščeš in se pogovoriš z lastniki. Nekaj ti jih bom predlagal za ‘brainstorming’," obljubi Piciga. Kasneje bosta načrt sodelovanja še nadgrajevala. "Gaj, tebe bi povezal z lastniki manjših hotelov in turističnih kmetij." 

Ob koncu jima svetuje, naj ne delata tistega, kar sama mislita, da je dobro, ne da bi se o tem prej veliko pogovarjala z bodočimi kupci."Ogromno ljudi dela napako, ker tega ne počnejo," jima pove in razloži, da je pri dejavnosti vedno treba izhajati iz potreb in želja gosta. "Seveda je pomembno, da je ponudba vama všeč, a še pomembneje je, da je všeč gostu. Včasih na kakšni kmetiji ugotovijo, da je vstajanje ob 5. uri zjutraj in čiščenje hleva gostom veliko bolj nepozabno doživetje kot masaža ali savna. Ugotoviš, da so včasih enostavne stvari v očeh gostov veliko vredne," srečanje zaključi Piciga.

Epilog

Dan po srečanju smo dobili naslednje sporočilo: "Da vam povem, z jutrišnjim dnem skoraj z gotovostjo postanem študent Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, tako da zapuščam FDV. Ravno zaradi tega, kar smo se pogovarjali na srečanju. Če želim uresničiti te zastavljene cilje, sem prepričan, da mi ta šola lahko na tej poti pride najbolj prav. In jutri izvem, ali imam dovolj pogojev in kdaj lahko začnem znova :) Lp, Gaj."

Gaj in Teja na kavi po srečanju z Dimitrijem Picigo.
Gaj in Teja na kavi po srečanju z Dimitrijem Picigo.