Premier Robert Golob je s pogovorom s koalicijskimi partnerji pred sejo vlade danes nadaljeval niz sestankov o usodi obrambnih referendumov. Koalicija se je po skoraj dve uri dolgem sestanku dajanju izjav na to temo izognila, kasneje pa je v izjavi v DZ Vatovec dejal, da se odločitev o usodi obrambnih referendumov prelaga oziroma bodo z njo počakali do petkovega vrha parlamentarnih strank. Konsenza o tem po njegovih besedah še ni.
"Tega ne morem komentirati, lahko pa rečem, da v Svobodi ostajamo na stališču, da če do referendumov pride, mora biti volja ljudstva jasna, vprašanja morajo biti jasna," pa je na vprašanje, ali so so kaj bližje dogovoru, odgovorila podpredsednica in poslanka največje vladne stranke Sara Žibrat.
Za zdaj tako še vedno ni uradno znano, kakšen dogovor bo poskusila doseči politika glede napovedanih referendumov o dvigu obrambnih izdatkov in o članstvu v Natu. Prav tako ne, ali bodo volivci že kmalu izrazili svojo voljo na bodisi dveh referendumih bodisi zgolj na enem, ali pa referendumskega izrekanja volivcev sploh ne bo.
Levica pa ta trenutek ne more pristati na umik ali kakšen drug manever, ki bi preprečil njihovo pobudo za referendum o obrambnih izdatkih, pri svojem predlogu referenduma bodo vztrajali, je pozneje v izjavi v državnem zboru zatrdil Matej Tašner Vatovec.
"Državni zbor je prejšnji teden sprejel odločitev, jaz verjamem oziroma upam, da poslanke in poslanci v državnem zboru delujejo v skladu z interesi, ki jih imajo v programih svojih strank in v skladu z interesi prebivalk in prebivalcev te države, ki jih zastopajo," je dejal.
Vodja poslancev najmanjše koalicijske stranke je obenem še poudaril, da je dojemanje parlamenta kot igrišča, na katerem se glasuje "oportuno ali iz inata" proti vladi, neodgovorno. "To veliko pove o poslankah in poslancih, ki na tak način glasujejo, ampak jaz mislim, da pač rezultat imamo, sklep je sprejet," je izpostavil.
Po besedah koordinatorice Levice Aste Vrečko pa pozdravljajo tudi odločitev Gibanja Svoboda in predsednika vlade, ki so napovedali referendum o članstvu Slovenije v Natu. "Kar se nas tiče, z veseljem odidemo na volišča in povemo, zakaj smo proti članstvu v Natu in se bomo seveda javno in aktivno zavzemali, da iz te organizacije, ki ne služi miru, ampak vojnam, tudi izstopimo," je še ponovila znano stališče najmanjše vladne stranke.
V koalicijski SD medtem izjav po današnjem sestanku pri predsedniku vlade ne dajejo. V teh dneh so njihovi poslanci sicer vztrajali pri podpori že potrjenemu referendumu, četudi je predsednik stranke Matjaž Han dejal, da bi podprli umik obeh referendumov.
Podpredsednik vlade in največje vladne stranke, finančni minister Klemen Boštjančič pa je danes ponovil izjavo z začetka tedna, to je, da upa, da bo prevladala politična modrost, saj je vprašanje varnosti in Nata pred volitvami neprimerno izrabljati za nabiranje političnih točk. "Dvema tradicionalnima strankama, eni na levi, drugi na desni", ki sta po njegovem mnenju dogajanje v veliki meri sprožili, pa je očital sprenevedanje.
V NSi prepričani, da je vse že dogovorjeno. Janša meni drugače
V najmanjši opozicijski stranki NSi so medtem prepričani, da je bila vladna koalicija glede vprašanja o referendumu o obrambnih izdatkih dogovorjena, je danes dejala strankina poslanka Iva Dimic. "Prepričana sem, da se bo koalicija jutri poenotila, da je bila to doslej pač zgolj igra, kako najlažje in na najbolj eleganten način odpeljejo zadeve na področju obrambe. Vendar so usklajeni," meni.
Prav nasprotno kot NSi pa meni največja opozicijska stranka: "Jutrišnji sestanek predsednikov parlamentarnih strank je, poleg tega, da je zelo pozen, tudi zelo vprašljiv, ker vladne stranke med seboj niso poenotene. S kom naj se usklajuje opozicija, če niso usklajeni niti sami med sabo," je prvak SDS-a Janez Janša dejal v videu, ki ga je popoldne objavil na družbenem omrežju X.
Kot je izpostavil, vladna koalicija še vedno ni poenotena glede usode in postopkov referendumov o obrambnih izdatkih in o članstvu v Natu.
Prvi, razpis katerega je na petkovem glasovanju podprla tudi SDS, je po Janševih besedah mogoče potreben zaradi razprave, kako porabiti ta denar, ki je doslej ni bilo. V vsebinskem smislu pa je brezpredmeten, je prepričan prvak opozicije. "Sprašuje po treh odstotkih, medtem ko se je vlada, vse vladne stranke s pooblastilom predsedniku vlade zavezala na vrhu Nata, da bomo do leta 2035 prispevali pet odstotkov," je dejal Janša.
Glede referenduma o članstvu v Natu, ki ga je napovedala največja vladna stranka Gibanje Svoboda, pa meni, da je ta "že sam po sebi velika neumnost in strel v koleno predsednika vlade". "Slovenci zagotovo ne bomo tvegali, da v teh negotovih časih zapustimo zavezništvo, ki nam nudi najvišjo stopnjo varnosti," je izpostavil predsednik SDS. Če bi se namreč soočali z nevarnostjo brez Nata, to ne bi bilo le dražje, pač pa tudi bistveno bolj nevarno," je še pristavil Janša.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev in predsednik Demokratov Anže Logar pa meni, da o temah, ki tako delijo, nikoli ni dobro "na vrat na nos spraševati" volivcev, ker je rezultat na koncu "pol pol". Ocenjuje, da mora politika najprej narediti domačo nalogo, na petkovem srečanju parlamentarnih strank pa pričakuje "trezno razpravo z jasnim zaključkom". Kot je dodal, pa bi lahko bilo v prihodnje takšnih vrhov politike več, kar bi tudi preprečile zaplete, kot je aktualni.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.