Slovenija

Po suši v gozd po gobe: brez znanja ne tvegajte

Ljubljana, 05. 09. 2026 15.06 pred eno minuto 3 min branja 0

Gobarjenje

Vsako jesen se zgodi posebna tekma, tekma, kdo bo prej prišel do najlepših gob in uspel ohraniti skrivnost, kje jih je našel. In če slovenski rek lepo pravi, da nekaj raste kot gobe po dežju, se po sušnem obdobju upravičeno vprašamo, ali bo letos sploh kaj zraslo? In ker smo Slovenci narod, ki rad gobari, mikologi pa so osebe, ki o gobah vedo vse, kar se da vedeti, smo se pogovarjali z eno od njih.

Še preden je shodila, jo je oče vodil v nosilki po Pokljuki, Jelovici, Golovcu ... Z njegovega hrbta je kričala: "Boba, boba," ker še ni znala izgovoriti črke 'g', in z drobnim prstkom kazala na gobe. Razvila se je ljubezen do narave in vseh njenih plodov, ki jo strastna mikologinja Katarina Grabnar Apostolides neguje tudi v svojem odraslem življenju. V Pogledu na svet v oddaji Svet na Kanalu A je opisovala, kako ogromen del ekosistema predstavljajo gobe in kako ogromno potencialno nevarnih snovi vsebujejo.

Mikologinja Katarina Grabnar Apostolides  pravi, da je prvo pravilo pri gobarjenju: nabirajte izključno gobe, ki jih poznate.
Mikologinja Katarina Grabnar Apostolides pravi, da je prvo pravilo pri gobarjenju: nabirajte izključno gobe, ki jih poznate.
FOTO: Svet na Kanalu A

"V Sloveniji imamo določenih krepko čez šest tisoč vrst. Od tega je največ neužitnih – se pravi gob, ki sicer niso strupene, a prav tako jih ne jemo. Taka je denimo smrekova krestilača, ki je pretrda za uživanje, je pa zdravilna. Veliko gob je pogojno užitnih, kar pomeni, da jih je treba, preden jih pojemo, na primer termično obdelati. Precej je užitnih. Še najmanj pa je smrtno nevarnih," je opisovala plodove gozda. Po njeni oceni je v naših gozdovih strupenih okoli 30 vrst, a poudarja, da so to znane gobe in snovi. Gre namreč za tako raznolik in razširjen ekosistem, da pri ogromno primerkih užitnosti sploh še ne poznamo.

sDaljšemu pogovoru z mikologinjo Katarino Grabnar Apostolides iz oddaje Svet lahko prisluhnete v priloženem videu.

Ko je govora o gobah, sogovornica ne priporoča eksperimentiranja. "Prvo pravilo je, da morate osebi, ki vam je dala gobe, brezpogojno zaupati. Še več, jaz svetujem, da vsako gobo, ki jo daste na krožnik, tudi sami poznate in ste prepričani v njeno užitnost," pravi. Znanje je po njenem mnenju tudi edini preverjen način za določanje užitnosti gob. "Ogromno je mitov o preverjanju užitnosti, a jaz tega ne priporočam. Recimo to, če je gobo obgrizel polž, je zagotovo užitna. Če je ena snov užitna za polža, še ni nujno, da je tudi za človeka. Jaz se ne bi kar tako primerjala s polžem," je nazorna.

Najbolj podcenjena goba v naših gozdovih je po mnenju mikologinje smrdljivi mavrahovec.
Najbolj podcenjena goba v naših gozdovih je po mnenju mikologinje smrdljivi mavrahovec.
FOTO: Svet na Kanalu A

Najbolj priljubljeni gobi v naših gozdovih sta jurček in lisička, po mnenju sogovornice pa obstaja goba, ki je zelo podcenjena in bi si zaslužila več pozornosti. "To je zagotovo smrdljivi mavrahovec. Že njegovo ime je precej neposrečeno, poleg tega zraste v to prepoznavno falično obliko – njegovo latinsko ime je Phallus impudicus – pa še zelo smrdi. Ampak večina ne ve, da je na začetku, ko je še v jajcu, užiten in celo zdravilen. Da se ga jesti, pripraviti ga je možno na številne načine, lahko se ga vloži v žganje, iz njega se izdela odličen liker, jaz ga uporabljam pri izdelavi kozmetičnih kremic," našteva.

Katarina Grabnar Apostolides se je v gobe in gobarjenje zaljubila kot majhna punčka.
Katarina Grabnar Apostolides se je v gobe in gobarjenje zaljubila kot majhna punčka.
FOTO: Svet na Kanalu A

Ko jo je Nuša Lesar izzvala, naj ji zaupa svoj najljubši predel za gobarjenje, je brez oklevanja odgovorila, da s tem nima težav, saj v glavnem nabira manj znane užitne gobe, ki jih večina ne pozna. "Moj najljubši kraj je občina Tržič in vse okoli, torej Karavanke. Tam živim. Hribi so čudoviti. Če ne najdeš kaj na višini, kjer iščeš, boš pa malo višje ali malo nižje," še sklene sogovornica.

Popovič kandidira v Izoli, lokalne stranke iščejo protikandidata

  • 10
  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1
KOMENTARJI0

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1929