Po tragični nesreči medvedje družine: 'Razjarjeno medvedko, ko ti prileti na razdaljo desetih metrov, je nemogoče uspavati'

Po tragični zgodbi medvedje družine, ki je svojo pot končala na štajerski avtocesti, so se pojavila različna namigovanja, da bi lahko vsaj medvedko rešili, če bi se odzvali drugače. Pri predstavniku Zavoda za gozdove območne enote Celje, ki je bil poklican na dogodek že takoj prvi dan in je ves čas sodeloval v akciji, Petru Terglavu, smo preverili, kaj se je dogajalo v torek in sredo ter kako in predvsem zakaj so sprejemali takšne odločitve.

Kot pravi Terglav, je bil o povoženju treh medvedjih mladičev obveščen v torek zgodaj zjutraj. Takoj se je odpravil na teren, in sicer v avtocestno bazo Darsa na Vranskem, kjer so bili shranjeni povoženi mladički. Te je zbil avto na odseku avtoceste od Maribora proti Ljubljani. Dopoldan so vzeli vse potrebne vzorce in opravili predpisane meritve, nato pa je Terglav na osnovi rezultatov opravljenih testov presodil, da aktivira intervencijsko skupino za velike zveri Zavoda za gozdove, ki je prišla na lokacijo okoli 15.30 iz Kočevja. Namen te skupine je bil, da raziščejo, kje je medvedka, saj je obstajala možnost, da je medvedka poškodovana in še vedno znotraj ograje, zato bi se lahko hitro zgodil nov nalet, pravi Terglav in dodaja: "Tega sem se najbolj bal."

Medvedko spodili stran od avtoceste, a je bil materinski nagon premočan

V popoldanskih urah, tja do 20. ure zvečer, so teren prečesali. Najprej na severni strani avtoceste, in sicer zunaj ograje. Nato pa še južno stran, kjer so v delu, kjer se gozd stika avtoceste, opazili medvedko. Ta se je enemu od lovcev iz te interventne skupine približala na razdalji 10 do 15 metrov. Prepričali so se, da je medvedka, ki je bila od ograje na avtocesti takrat oddaljena okoli 20 do 30 metrov, nepoškodovana, zato so jo s pomočjo lovskega psa in njihove prisotnosti pregnali stran od avtoceste. "Spodili smo jo stran od avtoceste, da ne bi iskala mladičev in se vrnila na cesto. Medvedka se je umaknila stran od avtoceste. Kako daleč, nismo vedeli, smo pa pozneje z lokalnimi lovci prehodili območje, a je nismo videli. Smo pa tudi sami, na podlagi izkušenj, ocenjevali, da je zelo verjetno, da se bo vrnila po svoje mladiče," pripoveduje Terglav.

Zdaj predvidevajo, da je okoli 23. ure zvečer medvedka šla pod avtocesto, tam kjer teče potok Bolska, na severno stran avtoceste, nato pa tam prek ograje splezala na avtocesto na mesto, kjer so ji zbili mladiče. Tam jo je nato zbil voznik osebnega vozila. Medvedko so nato odstranili lovci Lovske družine Vransko, ki so medvedko odpeljali v njihove prostore, kjer so nato izvedli vse potrebne postopke vzorčenja in analize.

Uspavanje medvedke ni bilo izvedljivo

Na vprašanje, zakaj medvedke niso uspavali, če so predvidevali, da jo bo materinski nagon gnal nazaj na kraj nesreče, pa Terglav odgovarja: "To je bilo nemogoče. Medvedko, ko ti prileti na razdaljo desetih metrov, je nemogoče varno uspavati z uspavalno puško. To ni tako zelo enostavno, kot si nekateri ljudje mislijo. Varno se jo z uspavalno puško uspava na razdalji 30 do 40 metrov, ko se počasi približuje. Ta medvedka je bila razburjena, ker je izgubila mladiče. Pridivjala je mimo lovca. Uspavanje fizično ni bilo izvedljivo."

V tem kratkem času neke druge rešitve ni bilo. Lovci so upali, da bodo medvedko pregnali stran od avtoceste, mati treh mladičev, ki se je na vsak način želela vrniti na cesto, pa bi lahko ustavila le ograja z električnim pastirjem, a te na tem območju ni, prav tako je ni mogoče postaviti v kratkem času. "Materinski nagon je izredno velik pri medvedih," pravi Terglav in dodaja, da bi jo ustavil lahko le električni pastir.

Ustavila bi jo le električna ograja, ki pa je na tem odseku ni

Medvedka, ki je glede na obrabo zob stara od 10 do 12 let, je preplezala žično varovalno ograjo na avtocesti, kar je za njo nekaj najlažjega, saj bi lahko preplezala tudi višjo ograjo. Na Darsu pojasnjujejo, da so za varne prehode živali vse podvoze, ki se nahajajo na območjih, kjer so bila evidentirana območja prehajanja živali, prilagodili na način oz. razširili tako, da imajo poleg vozišča v podvozu še dodaten, neutrjen pas za prehajanje živali, je pa res, da je na štajerskem avtocestnem kraku malo teh prehodov, če primerjamo z ostalimi avtocestnimi kraki:

    - štajerski avtocestni krak nekaj več kot 10 prehodov

    - podravski krak nekaj več kot 30 prehodov, od tega so trije ploščati prehodi za           dvoživke

    - gorenjski krak približno 27, sem so vštete tudi poljske poti;

    - dolenjski krak 38 prehodov (pretežno podhodi in prepusti);

    - Ljubljana in Primorska en pokriti vkop.

Na vprašanje, ali bi bilo smiselno na tem odseku narediti električno ograjo, čeprav medvedi na tem območju niso pogosti, to je bila namreč prva medvedja družina, ki je na tem odseku prečila avtocesto v zadnjem času, pa Terglav odgovarja: »Moje osebno mnenje je, da bi bila električna ograja smiselna na odseku od odcepa Vransko do prvega Trojanskega predora, da bi na ta način preusmerili morebitne prehode tudi ostalih vrst divjadi nad Trojanske predore in podhode viaduktov. Tam prehajajo jelenjad, gamsi, divji prašiči in me zelo čudi, da je takšna izkušena medvedka šla čez avtocesto drugje, in sicer po kmetijskem prostoru, in ni šla čez enega od teh prehodov, kjer bi lahko šla pod avtocesto brez vsakega tveganja.«

Ponekod že postavljajo električno ograjo ter vgrajujejo zvočna odvračala

Dars na avtocesti A1 Ljubljana–Postojna namešča električno ograjo na zunanjo stran obstoječe kovinske ograje avtoceste. Električna ograja se namešča na obeh straneh avtoceste v sistemu treh žic in bo preprečevala plezanje medvedov preko ograje in s tem njihov dostop na avtocesto. Prav tako na določenih odsekih avtoceste Dars namešča zvočno odvračalno napravo za živali. Zvočna odvračalna naprava za živali je naprava z vgrajeno elektroniko, ki na podlagi ultrazvoka, infrazvoka, seizmičnih tonov in vibracij odganja divjad od zaščitenega avtocestnega priključka. Namesti se v obstoječe obcestne stebričke in s svojim delovanjem preprečuje vstop živali na avtocesto.

Podatki za leto 2014 razkrivajo, da je največ povoženih divjadi na avtocesti prav na območju Vranskega, kjer so tega leta zabeležili 287 povoženih divjadi, od tega največ mačk in lisic. Leta 2014 je Dars na avtocesti zabeležil štiri primere povoženja medveda, in sicer tri pri Postojni in enega pri Kozini.