Po Dori, Zori in Svitu bomo dobili še dva presejalna programa

Na današnji novinarski konferenci Zveze slovenskih društev za boj proti raku in Onkološkega inštituta Ljubljana ob začetku 40. tedna boja proti raku, ki letos poteka od 6. do 12. marca 2023 pod geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka, je kot prva spregovorila Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Kot je dejala, je tema letošnjega tedna uvajanje novih presejalnih programov za raka, prav tako je predstavila program jubilejnega 40. tedna, ki je zelo pester. "Izjemno sem vesela, da imamo danes na voljo dovolj znanja in tehnologije, da bomo v prihodnje s presejanjem dovolj zgodaj odkrivali in zdravili dva nova raka, pljučnega raka in raka prostate, ki sodita med najpogostejše rake. S tem bomo nedvomno reševali življenja Slovenk in Slovencev. Rezultati obstoječih programov so odlični in prepričana sem, da nam bodo dosedanje izkušnje v veliko pomoč tudi pri postopnem in premišljenem uvajanju novih priporočenih presejalnih programov," je dejala Ivanuševa.

Svet Evropske unije je decembra lani sprejel prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, pri pripravi katerih so aktivno sodelovali tudi slovenski strokovnjaki. Priporočila, poleg nadgradnje obstoječih programov – za raka materničnega vratu (ZORA), dojk (DORA) ter debelega črevesja in danke (Program Svit), predvidevajo nadaljnje raziskovanje in postopno implementacijo novih programov – za pljučnega raka, raka prostate ter v nekaterih državah in regijah tudi za raka želodca. Strokovnjaki so danes poudarili, da obstoječi presejalni programi v Sloveniji izjemno dobro delujejo in dosegajo vse evropske kazalnike kakovosti. Kot so opozorili, bo na podlagi izkušenj z njimi in tudi na podlagi usmeritev EU treba tudi nove programe uvajati postopoma in na visoki ravni kakovosti, na kar smo v Sloveniji pripravljeni.

Andraž Jakelj, generalni direktor Onkološkega inštituta (OI), je Zvezi slovenskih društev za boj proti raku čestital za vse dosedanje delo in organizacijo tedna boja proti raku. Kot je poudaril, dosedanji uspehi vseh treh presejalnih programov dajejo odlično osnovo za uvajanje novih programov v prihodnjih letih. Irena Oblak, strokovna direktorica OI, pa je poudarila, da je zveza naredila veliko in zelo pomembno delo pri odkrivanju predrakavih sprememb, zato jim je za dosedanje delo tudi čestitala. Tudi ona je izpostavila pomembnost sodelovanja med strokovno javnostjo in nevladnimi društvi.

Prenovljena priporočila Sveta EU so bila sprejeta 9. decembra 2022 in nadomeščajo tista iz leta 2003. Mojca Gobec z ministrstva za zdravje je dejala, da so pri pripravi strokovnih podlag in novih evropskih priporočil sodelovali tudi slovenski strokovnjaki, zato smo v Sloveniji nova priporočila EU pričakali pripravljeni. Slovenija je med tistimi državami članicami, ki so v preteklosti uspele uvesti vse z dokazi podprte organizirane populacijske presejalne programe na način, da dosegajo izjemne rezultate in so zato dobro prepoznani in cenjeni tako v Sloveniji kot tujini. To sta programa ZORA in DORA, ki ju upravlja Onkološki inštitut, in Program Svit, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. 

Nekaj sprememb tudi v programih Dora, Zora in Svit

Gobčeva je pojasnila, katere bodo novosti na osnovi sprejetih priporočil pri že uveljavljenih testiranjih. Med temi je širjenje populacije žensk za presejanje raka dojk z mamografijo, in sicer na starostno skupino žensk od 45 let do 74 let. Testiranje na humani papiloma virus (HPV) pri ženskah starih od 30 do 65 let v razmiku petih let in več ter imunokemični test za presejanje raka debelega črevesa in danke v starostni skupini od 50 do 74 let - pred napotitvijo na kolonoskopijo. 

Državna komisija za presejalne programe bo usmerjala oblikovanje predlogov in presojala o novih organiziranih presejalnih programih za raka z vidika strokovne upravičenosti in načrta vpeljave v zdravstveni sistem. V letu 2022 je bilo imenovanih pet strokovnih skupin za najpogostejše rake, kamor spadata tako rak prostate kot pljučni rak. Za ti dve skupini je predvideno, da del svojih aktivnosti posvetita pripravi predlogov za organiziranje novih presejalnih programov. "Predvidevamo, da bo moralo preteči vsaj nekaj let pred začetkom izvajanja t. i. pilotnih projektov na manjši skupini ljudi, saj je treba predloge umestiti v obstoječi zdravstveni sistem in jih zagotoviti vsem, ki so do njih upravičeni. Pri tem pa želimo, da so novi programi vsaj tako kakovostni kot že obstoječi organizirani presejalni programi," je dejala Sonja Tomšič, koordinatorica DPOR.

Nova programa na voljo šele čez nekaj let

V načrtu je priprava predloga za nova dva presejalna programa. Programa bi bila za implementacijo lahko pripravljena v dveh do treh letih, preden bi lahko začeli s pilotnim izvajanjem, je še dejala Tomšičeva, jih pa čaka veliko zahtevnega dela.

Martina Vrankar, vodja Strokovne skupine DPOR za pljučnega raka  je opozorila, da je pljučni rak velik javnozdravstveni problem, ker je na vrhu umrljivosti. Težava je predvsem, saj ima kar polovica bolnikov ob diagnozi bolezen že v metastatskem stadiju. Presejanje omogoča odkrivanje zgodnjega raka in z njegovo pomočjo bi lahko naredili velik korak k napredku obravnave bolnikov s pljučnim rakom, opozarja Vrankarjeva. Ciljno presejanje bi bilo namenjeno osebam z visokim tveganjem za razvoj pljučnega raka. Pljučni rak je vzročno povezan s kajenjem v 80 do 90 odstotkih, zato so ciljna skupina za presejanje kadilci, in ne celotna populacija v izbranem starostnem obdobju, kot je to npr. pri obstoječih programih. "Velik izziv bo identificirati kadilce, ki še kadijo ali so v preteklosti kadili določeno število let, in jih na ustrezen način povabiti na presejanje, saj iz izkušenj tujih raziskav vemo, da je odzivnost vabljenih na program nižja kot v ostalih presejalnih programih. Ob tem bo nujna tudi vključitev učinkovitih programov za opuščanje kajenja v presejalni program za pljučnega raka." 

Ivanuševa je ob tem dodala, da se mora Slovenija pri tem, ko stopa na pot priprave presejalnega programa za pljučnega raka, zavezati za najstrožje ukrepe za omejitev rabe tobaka in tobačnih izdelkov: "Tobak je najpomembnejši samostojni povzročitelj preprečljivih kroničnih bolezni in smrti, vključno s pljučnim in številnimi drugimi raki ter srčno-žilnimi boleznimi. Ni etično in tudi ne strokovno uvajati zgodnjega odkrivanja bolezni s presejanjem, če ne naredimo vsega, kar je v naši moči, da bi preprečljivo bolezen preprečili. Zato je nujno, da glede na strokovna priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji na sistemski ravni uvedemo vse ukrepe, ki dokazano zmanjšujejo rabo tobaka in so predpogoj za družbo brez tobaka. Med te ukrepe sodita tudi povišanje cen tobaka in zmanjševanje dostopnosti do tobaka. Podpiramo tudi predlog sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki je v javni obravnavi."

Janka Čarman, vodja Strokovne skupine DPOR za raka prostate , pa je opozorila, da uvedba presejalnega programa za raka prostate predstavlja izjemno novico za bolnike z rakom prostate. Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v razvitem svetu in Sloveniji. Po podatkih Registra raka RS je bilo v Sloveniji leta 2019 na novo odkritih več kot 1500 bolnikov z rakom prostate. Čeprav je 5-letno preživetje slovenskih bolnikov z rakom prostate več kot 95-odstotno, vsako leto zaradi te bolezni umre kar 400 moških.

Priporočila Sveta EU države članice pozivajo, da ocenijo izvedljivost in učinkovitost organiziranega presejanja raka prostate pri moških na podlagi testiranja na prostatični specifični antigen (PSA) v kombinaciji s slikanjem z magnetno resonanco (MRI) kot nadaljnjo preiskavo. 

V Sloveniji trenutno poteka t. i. priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate, ki pa moškim povzroča več škode kot koristi. Temelji namreč le na višini vrednosti PSA v krvi, kar zaradi visoke občutljivosti testa povzroča prekomerno diagnosticiranje in zdravljenje, saj na tak način odkrivajo veliko število počasi rastočih tumorjev z nizkim tveganjem, ki ne ogrožajo življenja. "Rak prostate je bistveno drugačen od večine drugih rakov, saj napreduje počasi, večina teh rakov je neagresivnih, ne ogrožajo življenja in ne zahtevajo zdravljenja, pač pa le spremljanje. S tem se izognemo težavam, ki jih lahko povzroči nepotrebno zdravljenje, ne da bi vplivali na preživetje posameznika. Nekateri raki prostate pa so lahko agresivni, hitro napredujoči, vplivajo na kakovost življenja bolnikov in ogrožajo njihovo življenje. Ti potrebujejo zdravljenje. Eden od ciljev presejalnega programa bo zato poiskati tiste moške, ki imajo agresivnega raka. Poleg vrednosti PSA je treba zato vključiti slikanje z MRI za opredelitev klinično pomembnih rakov, kar zmanjša potrebo po biopsiji prostate za tretjino – s tem izboljšamo razmerje med morebitno škodo in koristmi."

Dora, Zora in Svit - trije dobro delujoči presejalni programi

Trenutni trije presejalni programi so zelo dobri in učinkoviti, Slovenija pa je z njimi lahko za vzor marsikateri evropski državi. Za uspešnost programa je ključno, da je udeležba vsaj 70-odstotna. Ta prag na Zori in Dori v Sloveniji že dosegamo, drugače pa je pri Svitu, kjer je povprečje okoli 63 odstotkov, eden od glavnih razlogov za nižjo odzivnost pa je ta, da so v program Svit vključeni tudi moški, ki pa se praviloma slabše odzivajo na pozive, ker naj bi bili moški manj zavzeti za skrb za lastno zdravje.

Podatki razkrivajo, da je odstotek sodelujočih moških v primerjavi z ženskami nižji za od osem do deset odstotkov, to pa je bilo treba upoštevati tudi pri pripravi in izvajanju prihajajočih dveh programov, kjer bodo moški edina (odkrivanje rakavih sprememb na prostati) oziroma ključna (rak pljuč) skupina prebivalstva.