Po umiku soglasja MNZ umaknili tožbe glede neprijavljenih shodov

Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), so pred dnevi od Državnega odvetništva prejeli predlog, da se že vložene tožbe izterjave stroškov dela Policije, ki so nastali na javnih shodih, umaknejo. "Zaprosili so nas za podajo soglasja k umiku tožb. Ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar je po proučitvi pravnih stališč Državnega odvetništva in Pravne službe ministrstva 3. junija 2022 Državnemu odvetništvu posredovala soglasje, da se že vložene tožbe umaknejo, novih pa ne vlaga," so pojasnili. 

Ena od tožb se je nanašala na stroške dela Policije, ko so udeleženci na Trgu republike v Ljubljani mirno brali slovensko ustavo. 

"Pojasnjujemo, da so posegi v ustavno pravico dopustni le izjemoma: poseg mora biti nujen in sorazmeren, v tem primeru pa to ni tako. Zgolj formalna pomanjkljivost (neprijava shoda) ne utemeljuje stroškovne sankcije v smeri naložitve stroškov Policije," so v obrazložitvi poudarili na MNZ.  

Dodali so, da je Policija domnevnim organizatorjem protestnih shodov za omenjeno formalno pomanjkljivost že izrekla globo, za kar poteka ločen postopek. "Prav tako so lahko finančne posledice, ki bi jih država naložila udeležencem shoda zaradi izvajanja ustavne pravice, nedopustno omejevanje oziroma imajo negativen, zastraševalen učinek, ki je tudi po mnenju Državnega odvetništva nedopusten," so še zapisali.  

Državno odvetništvo je opozorilo tudi, da MNZ predhodno ni utemeljilo oziroma izkazalo utemeljenosti tožb. "Že 29. marca 2022 je namreč delovna skupina Državnega odvetništva ministrstvu svetovala, da se novih tožb ne vlaga, že vložene pa se umaknejo," so pojasnili na MNZ. 

MNZ je tako že v četrtek sporočilo, da umika soglasje za tožbe, s katerimi je od domnevnih organizatorjev protestnih shodov terjalo povračilo stroškov policijskega varovanja. Državno odvetništvo je pred koncem lanskega leta v sodni postopek vložilo prvo takšno tožbo.

Danes je državno odvetništvo potrdilo, da tudi sami soglašajo z umikom tožb v konkretnih primerih, zato so takoj po prejemu soglasja notranjega ministrstva na sodišče vložili umik vseh treh takšnih tožb. Umik tožbe je procesno dejanje, ki ga določa zakon o državnem odvetništvu, zanj pa je potrebno soglasje zastopanega subjekta in državnega odvetnika. Umik tožbe je sicer mogoč vse do konca glavne obravnave, so dodali, vendar sodišče glavnih obravnav v teh postopkih sploh še ni začelo.

Dodatno je tudi varuh človekovih pravic navajal številne argumente, ki kažejo na nesorazmerne posege v svobodo pravice do zbiranja in združevanja ter na neutemeljenost tožbenega zahtevka. Tudi pravna služba ministrstva je ocenila, da obstaja večja verjetnost, da bi sodišče v obravnavanih primerih zavzelo stališče, da je z zaračunavanjem stroškov Policije podan nedopusten poseg v konvencijsko pravico do svobode izražanja in združevanja ter do ustavne pravice mirnega zbiranja in združevanja.

Vlada je decembra 2021 sprejela obrazložena mnenja, da se tožbe vlagajo še v štirih dodatnih primerih. Ker te tožbe še niso bile vložene, bo ministrstvo še v tem tednu vladi predlagalo naj ta mnenja prekliče.

Časnik Dnevnik je pred tedni poročal, da je tudi samo državno odvetništvo večkrat opozorilo ministrstvo za notranje zadeve in Policijo, da tožbe ne bodo uspešne in da Jaši Jenullu, zoper katerega so bile usmerjene tožbe, niti ni mogoče pripisati organizatorske vloge pri protestih. Vlada Janeza Janše je na koncu odvetništvo prisilila, da je vložilo vse tri sodne zahtevke, je navajal časnik.

Tožbe zoper domnevne organizatorje protestov je državno odvetništvo vlagalo v imenu notranjega ministrstva, ko ga je še vodil nekdanji minister Aleš Hojs. Ko je ministrstvo prevzela Tatjana Bobnar, so bila soglasja zanje umaknjena.