Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kažejo, da je trend glede števila izgubljenih delovnih dni v januarju, februarju in marcu letos precej vzpodbuden, je pojasnila vodja področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na ZZZS Ana Vodičar. Njihovi podatki namreč kažejo precejšen upad števila izgubljenih delovnih dni glede na enako obdobje v lanskem letu.
Ocenila je, da je upad posledica zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki je začel veljati konec decembra. Zakon je med drugim določil pravno podlago za določitev režima gibanja med bolniško odsotnostjo, kasneje pa je ZZZS določil sedem režimov gibanja. Zavarovanec lahko ob neupoštevanju režima izgubi pravico do bolniškega nadomestila.
Število izgubljenih delovnih dni se je za blagajno obveznega zdravstvenega zavarovanja zmanjšalo za dobrih 230.000, kar po ocenah ZZZS finančno predstavlja okoli 20 milijonov evrov.
Še večji upad izgubljenih delovnih dni glede na lansko obdobje pa beležijo v breme delodajalcev, torej gre za krajše bolniške staleže. Glede na lansko leto je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta izgubljenih 420.000 delovnih dni manj, kar je delodajalcem prihranilo okoli 35 milijonov evrov.
V primerjavi z lanskim začetkom leta je bilo letos devet odstotkov manj izgubljenih delovnih dni za obvezno zdravstveno zavarovanje in 20 odstotkov manj izgubljenih delovnih dni za delodajalce.
Več nadzorov, novih sprememb ne načrtujejo
Po besedah Vodičarjeve je zavod v zadnjega pol leta skoraj podvojil število laičnih kontrolorjev, ki na terenu preverjajo ali posameznik spoštuje navodila o ravnanju. V letu 2025 so opravili približno 5500 nadzorov, letos pa jih načrtujejo preko 8000.
Spomnila je, da z zaostritvijo sankcij niso posegali v pravico do bolniškega staleža, trajanja bolniškega staleža ali višino nadomestila plače. Ti koraki so bili manjši in bolj ciljano usmerjeni v to, da tisti, ki potrebujejo bolniški stalež, niso prikrajšani. Na ZZZS pa poskušajo preprečiti zlorabe in "zelo širokogrudno uveljavljanje pravic" v breme delodajalcev in obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poudarila je, da v prihodnje ne načrtujejo novih sprememb.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.