Slovenija

Z vpisovanjem na neakreditirane programe oškodovanih okoli 200 študentov

Ljubljana/Koper, 23. 09. 2014 14.35 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
N.Š.K./STA
Komentarji
24

Po zapletih na nekaterih študijskih programih, ki so ostali brez akreditacije, nova ministrica za izobraževanje predlaga spremembo zakona o visokem šolstvu po nujnem postopku. Ker je oškodovanih okoli 200 študentov, pa v ŠOS razmišljajo o tožbi proti univerzama.

Po zapletih na nekaterih študijskih programih, ki so ostali brez akreditacije, se je za študente na teh programih zavzela nova ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar. Kot so sporočili z ministrstva, je nujno potrebno zaščititi pravice študentk in študentov, zato bo ministrica predlagala spremembo zakona o visokem šolstvu po nujnem postopku in sicer tako, da zaradi ne podaljšanja akreditacij študentje ne bodo nosili nobenih posledic.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so se ti študentje v 1. letnik vpisali v akreditiran študijski program, ki je bil vpisan v razvid visokošolskih zavodov, niso pa bili informirani, da visokošolski zavod nima namena vložiti vloge za podaljšanje akreditacije, če se le-ta izteče v času trajanja njihovega študija.

Rektorji so se zavzeli za dopolnitev zakonodaje, ki bi študentom omogočila pravico končati študij na tem programu tudi po izteku akreditacije.
Rektorji so se zavzeli za dopolnitev zakonodaje, ki bi študentom omogočila pravico končati študij na tem programu tudi po izteku akreditacije. FOTO: Thinkstock

ŠOS razmišlja o tožbi proti univerzama, saj je oškodovanih okoli 200 študentov

Žiga Schmidt, predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), je glede problematike študentov, ki se je pojavila zaradi nekareditiranih študijskih programov na dveh slovenskih univerzah dejal, da ŠOS zahteva od vseh deležnikov, da jih vključijo v vse pogovore na to temo. V primeru, da v najkrajšem možnem času ne bo prišlo do sistemske rešitve in zaščite pravic študentov nameravamo oškodovanim študentom nuditi brezplačno pravno pomoč in možnost vložitve tožb zoper Univerzo na Primorskem in Univerzo v Ljubljani.

Ključno je, da se ne glede na vse okoliščine zagotovi pravice oškodovanim študentom in zagotovi javno veljavnost njihovih diplom. V kolikor vsi deležniki ne dosežejo dogovora o načinu rešitve, na ŠOS ne bomo oklevali z vložitvijo odškodninskih tožb zoper odgovorne. Žiga Schmidt, predsednik ŠOS

Po mnenju ŠOS je ravnanje univerz oziroma visokošolskih zavodov nesprejemljivo, saj so le-te vpisovale študente na neakreditirane študijske programe, kar je v nasprotju s tistimi določbami zakona o visokem šolstvu, ki urejajo potek akreditacije študijskega programa in pravice študentov do dokončanja študija. Glede na določbe zakona o podaljševanju akreditacije je dolžnost skrbeti za veljavnost oziroma podaljšanje akreditacije študijskega programa na strani visokošolskega zavoda.

"Dejstvo je, da na Univerzi na Primorski obstaja dva programa in na Univerzi v Ljubljani šest programov, kjer so se študentje vpisali ali pridobil diplomo v obdobju, ko ti programi niso bili akreditirani. Oškodovanih je tako okoli 200 študentov, ki jim bomo na ŠOS nudili vso podporo za ubranitev pravic, v skrajnem primeru tudi pred sodiščem," sporočajo iz ŠOS.

Rektorji predlagali dopolnitev 32. člena

Že v petek pa so o tem razpravljali tudi na rektorski konferenci. Zavzeli so se za dopolnitev zakonodaje, po kateri bi imeli študenti, vpisani v program v času veljavnosti akreditacije, pravico končati študij na tem programu tudi po izteku akreditacije. Rektorska konferenca se zavzema za dopolnitev 32. člena zakona o visokem šolstvu. V skladu z njo naj bo jasno zapisano, da ima študent pravico končati študij na programu, na katerega se je vpisal, pa čeprav program nima več veljavne akreditacije.

Predlagana rešitev je po oceni rektorjev primerljiva z zakonsko ureditvijo glede dokončanja študija študentov, ki so se ob prehodu na nove študijske programe vpisali v visoko šolstvo po študijskih programih, ki še niso bili bolonjski.

Študente strah, da bodo ostali brez opravljenih letnikov

V naše uredništvo je pisala mamica ene od študentk Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem, ki obiskuje enega od neakreditiranih študijskih programov. Kot je zapisala, se boji, da bo njena hčerka in okoli 40 njenih sošolcev ostalo brez opravljenih letnikov. Prav tako je dejala, da je študente strah, ker ne vedo, kako naprej, vpisi pa so se že začeli.

Študentje, ki so vpisani na študijske programe, ki jim je med letom prenehala akreditacija, so v skrbeh, saj ne vedo, kaj se bo zgodilo z njihovimi opravljenimi izpisti.
Študentje, ki so vpisani na študijske programe, ki jim je med letom prenehala akreditacija, so v skrbeh, saj ne vedo, kaj se bo zgodilo z njihovimi opravljenimi izpisti. FOTO: Thinkstock

Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič pojasnjuje, da je razlog za zaplete v sistemskih neskladjih med zakonom o visokem šolstvu in merili Nakvisa kot podzakonskim aktom. Po njegovem gre za sistemske težave, s katerimi se srečuje tudi Univerza v Ljubljani.

Marušič pravi, da zakon o visokem šolstvu v svojem 66. členu določa pravico študenta, da dokonča študij pod pogoji, pod katerimi se je vpisal. Po drugi strani pa se ministrstvo sklicuje na merila Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), po katerih po preteku akreditacije program ni več veljaven. Po besedah Marušiča, ima vsak, ki se je vpisal v določen študijski program, pravico tega tudi dokončati.

Na primorski univerzi sta ostala brez akreditacije dva programa, in sicer sodobna kritična filozofija ter kulturni študij in antropologija. Dekanja FHŠ Irena Lazar je pojasnila, da se problematika tiče skupno 21 študentov na teh dveh programih, ki nista bila ponovno akreditirana in sta še v izteku izvajanja. Akreditacije zanju na Univerzi na Primorskem niso podaljšali, ker so ju nadomestili s tremi novimi dvopredmetnimi programi enakih vsebin. Študenti, ki so se vpisali v razpisane programe, pa imajo po njenih besedah po zakonu pravico zaključiti študij na teh programih in ob pogojih, ki so veljali ob vpisu. Nastali zaplet je Lazarjeva pripisala temu, da ni bil natančno opredeljen status novih bolonjskih študijskih programov po morebitnem preteku akreditacije.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (24)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Inženir
23. 09. 2014 19.21
+0
Ne maram biti pameten ampak zanimivo mi je ko se v času študentarije vidi kakega družboslovca ki veselo planira kako si bo lepo službo zrihtal in kako optimistično razmišlja in ima upanje da bo nekaj spremenil... ja super, ajde če ti bo kej ratalo pa uštimej. Potem ko pa imaš šiht (sicer ne ravno sanjski) ki je dostojno plačan pa greš kdaj ponesreč na hamburger in ga vidiš kako v strežbi dela... Potem si rečeš samo - brez komentarja, naročiš in greš... Pri tem pa si misliš, dobr sej šiht ma, sam kaj je pa razmišljal o takem študiju, če pa ni imel neke podlage da bo garantiran šiht v stroki dobil. To je zgolj banalen primer, ki se ga večkrat opazi, da ne bo kdo rekel da koga obsojam in pametujem.
kraut
23. 09. 2014 18.00
+1
sodobni faksi so ničvredni... tudi tehničnim faksom, ki so še pred dvema desetletjema sloveli kot zelo dobri faksi, je kvaliteta močno padla... štancanje instant diplom da se dobi denar od države... to žal ni namen šolstva, ampak takle mamo
dekra
23. 09. 2014 18.48
+2
tudi pred 20 leti so bili zanič, le lažje jih je bilo narediti kot pa te bolonjske programe
kraut
23. 09. 2014 20.54
-3
lažje ? bolonjc je strmoglavil nivo znanja...
Ninamedia
23. 09. 2014 22.14
+3
Na vsakem faksu je bilo in je sedaj tako, da boš kvaliteten kader toliko kot boš sam dodatnega truda vložil (samoiniciativno - mimo faksa). Sam faks, ti da osnove, katere so veliko premalo. In ja pobiramo prva priznanja na najbolj elitnih tekmovanjih (predvsem mikrobiologija + tehiške branže), ampak so ti študenti večinoma sami do tega prišli.
dekra
24. 09. 2014 01.43
+1
se strinjam da je strmoglavil nivo znanja, ne velja pa to za potrebno količino vloženega dela da ga narediš
enoh
23. 09. 2014 17.58
+4
Te diplome (iz druzboslvja) tako ali tako nic ne veljajo... so brez vrednost. Pri ekonomistih ni dosti bolje.
Koffetka
23. 09. 2014 17.43
+6
Morali jim bi ponuditi prekvalifikacijo v Šlosarje, Vodovodarje.?? .to je edini način, da ne bodo 30 let viseli na puklju drugih 15 let izsiljevali za plačo in službo ter 15 vedrili na zavodu za zaposlovanje. Potem pa do smrti v penziji spet..( Morda bi se vpisali na nov program Partizanska Kuharica UNI pokojnina zagotovljena )
24uric
23. 09. 2014 17.56
+1
jp samo so ratali študentki preveč lepi za te poklice
Ka pa mislis
23. 09. 2014 17.23
+7
Faks za fotokopirca, faks ze cebelarstvo, faks za vetrolomijo...kr sami iskani poklici
UNITED1878
23. 09. 2014 17.18
+17
Sodobna kritična filozofija ter kulturni študij in antropologija, ne razumem kako lahko ukinjajo tako perspektivne in izjemno tržno naravnane smeri izobraževanja.
Kolodont 2000
23. 09. 2014 17.16
+30
Mene pri tem članku moti samo eno, in sicer, da mora mamica v imenu polnoletne študentke pisati protestna pisma. Kristus Jezus (pa sem ateistka)! A bo šla z njo tudi na razgovor za službo in se bosta potem obe čudili nad nerazumnostjo delodajalcev, da dekleta nihče ne zaposli. *
DJ Suzuki
23. 09. 2014 17.07
+0
Izobrazba ti pomeni, da obožuješ begunce iz stolpnic Toronta, ki koljejo šibkejše od sebe. Kristalno jasno ti je, da kanadska vlada na televizijo stresa samo laži, in obsedeno pritrjuješ vsemu, kar objavljajo strahopetci s položajem pri telekomu, ker lažnjivci verjamejo lažnjivcem, kradljivci pa kradejo kradljivcem. Mimo grede, spravljati se na močnejše od sebe je neumno. Oglasi se na novih poljanah, junaški lastnik avtorske pravice za tale članek. Ne bom te iskal.
enoh
23. 09. 2014 18.01
+2
1xy
23. 09. 2014 16.48
+12
naša država je eno samo kontradiktorno bistvo.........do sedaj so na teh programih študirali in posledično imeli vse statuse (status, zdravstveno zavarovanje, štipendije, subvencije, bone za prehrano, subvencija za prevoz, subvencija za bivanje,.....).....in sedaj naenkrat to ne vela več.......kdor si je to zmislil (Pikalo in vlada AB) - naj za nazaj POVRNE vso materialno škodo, ki je nastala iz tega naslova.........pa še odškodnine za na vrh.......eni enostavno mislijo, da lahko počnejo kar jim zadnjica poželi.......
dekra
23. 09. 2014 16.45
+6
"V naše uredništvo je pisala mamica ene od študentk Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem" mamica pa hčerkica študentka, njami vzamem obe pa za domov mi zavijte
jenihvetes
23. 09. 2014 18.15
-1
miska50
23. 09. 2014 16.41
+18
V Sloveniji je preveč fakultet in preveč študijskih programov. Zaradi tega veliko ljudi, ki niso sposobni in bi jih moral šolski sistem izločiti že po srednji šoli pride do diplom.
Prassek
23. 09. 2014 16.38
-1
To so vodili kadri podobni tistim, ki so trenutno na vladi?
JApajaDAja
23. 09. 2014 16.33
+10
vsaka vas 3 fakse, uporabnega znanja pa od nikoder! Ti faksi služijo JU za napredovanje v višji plačni razred-edino to je efekt le-teh!
janezpodre
23. 09. 2014 16.30
+8
Ne se sekirat. Ceste lohka pometate brez diplome "sodobne kritične filozofije".
Uporabnik2015
23. 09. 2014 16.16
+32
kaj se pa vpisujejo na hobi fakse
mayya666
23. 09. 2014 23.13
GlavniModerator
23. 09. 2014 16.08
+2
k da se ne bojo s profesorji zmenil da jim vse upostevajo, pa ga bojo lahk pol naprej zural....