Po zapletih na nekaterih študijskih programih, ki so ostali brez akreditacije, se je za študente na teh programih zavzela nova ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar. Kot so sporočili z ministrstva, je nujno potrebno zaščititi pravice študentk in študentov, zato bo ministrica predlagala spremembo zakona o visokem šolstvu po nujnem postopku in sicer tako, da zaradi ne podaljšanja akreditacij študentje ne bodo nosili nobenih posledic.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so se ti študentje v 1. letnik vpisali v akreditiran študijski program, ki je bil vpisan v razvid visokošolskih zavodov, niso pa bili informirani, da visokošolski zavod nima namena vložiti vloge za podaljšanje akreditacije, če se le-ta izteče v času trajanja njihovega študija.
ŠOS razmišlja o tožbi proti univerzama, saj je oškodovanih okoli 200 študentov
Žiga Schmidt, predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), je glede problematike študentov, ki se je pojavila zaradi nekareditiranih študijskih programov na dveh slovenskih univerzah dejal, da ŠOS zahteva od vseh deležnikov, da jih vključijo v vse pogovore na to temo. V primeru, da v najkrajšem možnem času ne bo prišlo do sistemske rešitve in zaščite pravic študentov nameravamo oškodovanim študentom nuditi brezplačno pravno pomoč in možnost vložitve tožb zoper Univerzo na Primorskem in Univerzo v Ljubljani.
Po mnenju ŠOS je ravnanje univerz oziroma visokošolskih zavodov nesprejemljivo, saj so le-te vpisovale študente na neakreditirane študijske programe, kar je v nasprotju s tistimi določbami zakona o visokem šolstvu, ki urejajo potek akreditacije študijskega programa in pravice študentov do dokončanja študija. Glede na določbe zakona o podaljševanju akreditacije je dolžnost skrbeti za veljavnost oziroma podaljšanje akreditacije študijskega programa na strani visokošolskega zavoda.
"Dejstvo je, da na Univerzi na Primorski obstaja dva programa in na Univerzi v Ljubljani šest programov, kjer so se študentje vpisali ali pridobil diplomo v obdobju, ko ti programi niso bili akreditirani. Oškodovanih je tako okoli 200 študentov, ki jim bomo na ŠOS nudili vso podporo za ubranitev pravic, v skrajnem primeru tudi pred sodiščem," sporočajo iz ŠOS.
Rektorji predlagali dopolnitev 32. člena
Že v petek pa so o tem razpravljali tudi na rektorski konferenci. Zavzeli so se za dopolnitev zakonodaje, po kateri bi imeli študenti, vpisani v program v času veljavnosti akreditacije, pravico končati študij na tem programu tudi po izteku akreditacije. Rektorska konferenca se zavzema za dopolnitev 32. člena zakona o visokem šolstvu. V skladu z njo naj bo jasno zapisano, da ima študent pravico končati študij na programu, na katerega se je vpisal, pa čeprav program nima več veljavne akreditacije.
Predlagana rešitev je po oceni rektorjev primerljiva z zakonsko ureditvijo glede dokončanja študija študentov, ki so se ob prehodu na nove študijske programe vpisali v visoko šolstvo po študijskih programih, ki še niso bili bolonjski.
Študente strah, da bodo ostali brez opravljenih letnikov
V naše uredništvo je pisala mamica ene od študentk Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem, ki obiskuje enega od neakreditiranih študijskih programov. Kot je zapisala, se boji, da bo njena hčerka in okoli 40 njenih sošolcev ostalo brez opravljenih letnikov. Prav tako je dejala, da je študente strah, ker ne vedo, kako naprej, vpisi pa so se že začeli.
Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič pojasnjuje, da je razlog za zaplete v sistemskih neskladjih med zakonom o visokem šolstvu in merili Nakvisa kot podzakonskim aktom. Po njegovem gre za sistemske težave, s katerimi se srečuje tudi Univerza v Ljubljani.
Marušič pravi, da zakon o visokem šolstvu v svojem 66. členu določa pravico študenta, da dokonča študij pod pogoji, pod katerimi se je vpisal. Po drugi strani pa se ministrstvo sklicuje na merila Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), po katerih po preteku akreditacije program ni več veljaven. Po besedah Marušiča, ima vsak, ki se je vpisal v določen študijski program, pravico tega tudi dokončati.
Na primorski univerzi sta ostala brez akreditacije dva programa, in sicer sodobna kritična filozofija ter kulturni študij in antropologija. Dekanja FHŠ Irena Lazar je pojasnila, da se problematika tiče skupno 21 študentov na teh dveh programih, ki nista bila ponovno akreditirana in sta še v izteku izvajanja. Akreditacije zanju na Univerzi na Primorskem niso podaljšali, ker so ju nadomestili s tremi novimi dvopredmetnimi programi enakih vsebin. Študenti, ki so se vpisali v razpisane programe, pa imajo po njenih besedah po zakonu pravico zaključiti študij na teh programih in ob pogojih, ki so veljali ob vpisu. Nastali zaplet je Lazarjeva pripisala temu, da ni bil natančno opredeljen status novih bolonjskih študijskih programov po morebitnem preteku akreditacije.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.