DZ potrdil tretjo Janševo vlado, ministri po prisegi že na prvi seji

Za imenovanje vlade je glasovalo 52 poslancev koalicijskih SDS, SMC, NSi in DeSUS ter opozicijske SNS in poslanca narodnih skupnosti. Proti so glasovali poslanci LMŠ, SD in Levice, poslanec SMC Jani Möderndorfer pa se je pri glasovanju vzdržal.

Novi ministri takoj prisegli

Vseh 16 ministrov nove vlade je pred Državnim zborom takoj po koncu glasovanja zapriseglo, da bodo spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije. Kmalu zatem so že sedli za mizo na prvi seji vlade, kjer sprejemajo dodatne ukrepe v boju proti koronavirusu.

Nova vlada namreč na petek 13. mandat začenja v zaostrenih razmerah spopadanja z epidemijo. Janša se je zato ob predstavitvi ministrske ekipe pred glasovanjem v DZ osredotočil na ukrepe, ki jih bo treba sprejeti za omejitev širjenja novega koronavirusa in tudi v razpravi poslancev je bilo največ besed namenjenih temu. 

DZ je sicer danes potrdil 14. vlado v zgodovini samostojne države in tretjo vlado pod vodstvom Janeza Janše. Ta je novo koalicijsko večino oblikoval po odstopu Marjana Šarca z mesta predsednika vlade.

Kdo bo zasedel ostale ključne pozicije v novi vladi?

Zaenkrat še ni uradnih potrditev, a nekatera imena, ki bi lahko zasedla nekatere ključne pozicije v vladi, se že pojavljajo. Novi generalni sekretar vlade naj bi postal Božo Predalič, Peter Šuhel pa vodja kabineta predsednika vlade.

Po poročanju novinarke 24UR ZVEČER Tine Hojnik bi Vinko Gorenak lahko postal državni sekretar za sodelovanje vlade in državnega zbora, Igor Senčar pa državni sekretar za zunanje zadeve. Miro Petek naj bi vodil urad vlade za komuniciranje, državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu pa bi lahko postal Blaž Košorok.  Za državno sekretarko ministrstva za kohezijo pa se omenja Monika Kirbiš.

Janša v nagovoru največ besed namenil boju zoper covid-19

Janša je že uvodoma povedal, da njegova obrazložitev ne bo običajna obrazložitev predloga ekipe, tudi časa za podrobnejšo predstavitev ukrepov iz koalicijske pogodbe ne bo, saj se danes "vsi skupaj ukvarjamo z bistveno bolj urgentno zadevo".

Napovedal je nekatere ukrepe za obvladovanje epidemije, ob tem pa je bil kritičen do zdaj sprejetih ukrepov oziroma njihovega izvajanja. Tako se nekateri ukrepi, ki so bili formalno sprejeti, niso nikoli izvajali: "Še danes ni bilo zdravstvene kontrole na Letališču Jožeta Pučnika, verjetno je to edino letališče v Evropi, ki je brez tega." Po njegovih besedah koordinacija ni delovala, Slovenija pa ni naredila, kar je bila dolžna narediti.

Po njegovih besedah je od zdaj potrebna dosledna, učinkovita, urna koordinacija, ne samo v Sloveniji, pač pa tudi med sosednjimi državami in znotraj EU. Dodal je, da tudi nekatere druge bližnje države niso ravnale pravilno.

Poudaril je, da je pred nami čas, ko bodo ključnega pomena tri stvari. Prva je sposobnost vsaj za nekaj časa spremeniti navade. "Od tega, v kolikšni meri bomo sposobni drastično spremeniti naše navade, bo odvisno, kako uspešno bomo upočasnili širjenje virusa v Sloveniji," je dejal. Ob tem je izpostavil tudi pomen samoiniciativnosti vsakega posameznika, predvsem pa odločevalcev. Vse prebivalce je tudi pozval, naj omejijo medsebojno druženje.

Druga ključna zadeva je po njegovih besedah povečanje kapacitet za odkrivanje novih okužb, čeprav smo najprimernejši trenutek že zamudili.

Tretja ključna stvar pa je oskrba težko obolelih, je poudaril. "Zdravstveni sistem ima težave s kapacitetami in organizacijo že v normalnem stanju. Zdaj marsikje poka po šivih, v prihodnjih dneh pa bo to še bistveno huje," je opozoril. Dejal je, da se je reorganizacija že začela, pri čemer upa, da bo končana pravočasno.

Janša očitke, da so povzročali paniko in zmedo, označil za bedaste

Tudi v razpravi poslancev je bilo največ besed namenjenih nujnosti obvladovanja širjenja koronovirusa. Predvsem v koalicijskih poslanskih skupinah so opozarjali, da trenutno potrebujemo stabilno vlado s polnimi pooblastili, ki se bo takoj lotila sprejemanja potrebnih ukrepov, ki so njena prioritetna naloga. S tem so se strinjali tudi v opoziciji, kjer pa so vendarle posvarili pred prehitrimi in nepremišljenimi ukrepi ter širjenjem panike.

Janša se je ob koncu razprave, tik pred glasovanjem, odzval na nekatere kritike o tem, da se je še pred potrditvijo v DZ njegova ekipa vmešavala v delo vlade Marjana Šarca, ki je do danes opravljala tekoče posle. Očitke, da so povzročali paniko in zmedo, je označil za bedaste.

Kritičen je bil do Šarčeve vlade zaradi po njegovih besedah prepoznih in nezadostnih ukrepov, preslabe koordinacije tako med pristojnimi službami v državi kot z drugimi državami. "Ne bom vam povedal, kaj vse mi govorijo iz drugih držav," je dejal in spomnil na svoje pozive o sklicu Sveta za nacionalno varnost že pred mesecem dni. Izpostavil je pripravljenost ministrske ekipe, da se takoj spopade z delom. Sodelovanje med dosedanjo in njegovo vladno ekipo je bilo po njegovih besedah vzpostavljeno na iniciativo njegove ekipe, a je bil pri tem Šarec slabo odziven.

Dodal je, da bo moral tudi DZ v prihodnje sprejeti omejevalne ukrepe, predsedniku DZ Igorju Zorčiču pa je predlagal premislek o dopolnitvi poslovnika, ki bi omogočil delovnim telesom DZ, da delajo na daljavo. Za DZ po ustavi po njegovih besedah to ni možno.

Tonin zavrnil namigovanja o karanteni v Ljubljani

Medtem je kandidat za obrambnega ministra Matej Tonin zavrnil vsakršna namigovanja, ki so se pojavljala v javnosti, da bi se Ljubljana lahko znašla v karanteni.

"Rad bi pomiril javnost. Ne bo nobenih blokad ali karantene v Ljubljani. To ni predvideno," je dejal v parlamentu, na Twitterju pa zapisal: "V različnih krogih se širijo informacije, da naj bi Ljubljano zaprli in razglasili strogo karanteno. Gre za lažno novico in nepotrebno širjenje strahu. Niti krizni štab niti CZ ne predvidevata tovrstnega ukrepa."

Karanteno je demantiral tudi Janša po koncu predstavitev stališč poslanskih skupin. "Ne vem, kdo širi to vest, jaz sem jo demantiral že popoldne," je dejal in dodal, da "nobena karantena ni smiselna, ker smo vsi v karanteni. Ukrepi, ki so potrebni, so ukrepi samokarantene".

Novi slovenski vladi že čestitke iz tujine

Prek Twitterja se je kmalu po glasovanju odzval avstrijski kancler Sebastian Kurz in čestital Janši ter Toninu. 

"Čestitke predsedniku vlade Janezu Janši ob prisegi njegove nove vlade. Veselim se že tesnega sodelovanja pri krepitvi odličnih vezi med našima državama in blaginji v naših regijah," je zapisal Janši.

Toninu pa je čestital z besedami: "Čestitke Mateju Toninu in njegovi ekipi Nove Slovenije ob prisegi za člana nove slovenske vlade. Obramba, infrastruktura in delo so danes ključna področja za soočanje z izzivi in zagotavljanje varnosti ter blaginje v naših državah in regijah."

Janši in novi slovenski vladi je čestitalo tudi ameriško veleposlaništvo v Ljubljani. "Kot tesna prijateljska država in zaveznica v zvezi Nato se veselimo sodelovanja ob soočanju s trenutnimi in nastajajočimi globalnimi izzivi v času, ko se Slovenija pripravlja na predsedovanje Svetu EU v letu 2021," so zapisali v sporočilu za javnost. "Dolgoletno prijateljstvo med našima državama je globoko in veselimo se nadaljnjega tesnega sodelovanja z novo vlado," so dodali.

Šarec znova v poslanske klopi, namesto izvoljenih ministrov nadomestni poslanci

S potrditvijo nove vlade prenehala funkcija vladi Marjana Šarca. To pa pomeni, da se imajo tisti ministri, ki so bili na minulih volitvah v DZ izvoljeni za poslance, pravico presesti v poslanske klopi. Po drugi strani bodo aktualni poslanci, ki so postali ministri, poslansko mesto prepustili nadomestnim poslancem. V poslanske klopi se vrača prvak LMŠ in dosedanji premier Šarec, od poslanskega stolčka pa se bo morala posloviti Karla Urh, ki ga je nadomeščala v času opravljanja premierske funkcije. Prav tako bo morala DZ zapustiti Nina Maurovič, saj se bo kot poslanec LMŠ v parlament vrnil dosedanji minister za javno upravo Rudi Medved.

Dosedanji zunanji minister Miro Cerar in minister za Slovence po svetu Peter Jožef Česnik pa mandata ne bosta prevzela. Namesto Cerarja tako v poslanskih klopeh ostaja poslanec SMC Jani Möderndorfer, namesto Česnika pa Maša Kociper, sicer vodja poslanske skupine SAB.

Poleg tega bodo nekateri poslanci, ki so danes postali ministri, poslansko mesto prepustili nadomestnim poslancem. Iz vrst poslancev SDS v vlado odhajajo Zvonko Černač, Anže Logar in Andrej Šircelj. Pravico do nadomeščanja pa imajo Elena Zavadlav Ušaj, Daniel Cukjati in Leon Merjasec. Janeza Janšo pa je na mestu poslanca že zamenjal Janez Moškrič. Spremembe se obetajo tudi v poslanski skupini NSi. Namesto Tonina in Jerneja Vrtovca imata pravico sesti v poslansko klop Andrej Černigoj in Mihael Prevc.

Danes potrjeni še zadnji štirje kandidati za ministre

Danes so bili sicer na matičnih odborih potrjeni še zadnji štirje kandidati za ministre: za ministra za zdravje Tomaž Gantar, za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač, za ministra za kulturo Vasko Simoniti in za ministrico brez resorja za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu Helena Jaklitsch. 

Jaklitscheva je prepričala sedem poslancev, trije so bili proti, Černačovo predstavitev je kot ustrezno ocenilo 20 poslancev, 11 jih je bilo proti. Gantarjevo predstavitev je kot pozitivno ocenilo 13 poslancev, trije so bili proti, kot zadnjega pa so na matičnem odboru potrdili Simonitija, za katerega je glasovalo 12 poslance, proti jih je bilo pet.

Gantar kot ključno izpostavil krepitev javnega zdravstva

Gantar, ki je slabi dve leti že vodil zdravstveni resor v drugi vladi Janeza Janše in nato v vladi Alenke Bratušek, je v predstavitvi pred odborom DZ za zdravstvo povedal, da se zaveda težavnosti položaja in problemov, ki so se nakopičili v zdravstvu. To je po njegovem mnenju posledica problemov, ki jih niso reševali vrsto let, ali pa so bile rešitve delne. "Upam, da je prišel čas streznitve, ne le zaradi koronavirusa, ampak generalno zaradi razmer v javnem zdravstvu," je dejal.

Po njegovem mnenju so dolge čakalne dobe le vrh ledene gore težav. Pri reševanju tega problema je nujno treba kupovati storitve glede na potrebe prebivalstva, pri tem pa spremljati kazalnike kakovosti. Prav tako je treba prilagoditi vrednotenje zdravstvenih storitev. Hitra rešitev bi bila eno- ali dveletni javni razpis na podlagi potreb prebivalstva, vmes pa bi bilo treba vzpostaviti pravi sistem spremljanja čakalnih dob, ki je osnova za učinkovito načrtovanje potreb prebivalstva.

Zdravstvo bo v prihodnosti povzročalo velike javnofinančne izdatke in če ne bodo sprejeli pravih rešitev, se obetajo zelo velike socialne stiske državljanov, je dejal Gantar. Po njegovem mnenju je prava pot odprava anomalij in krepitev javnega zdravstvenega sistema. "Ni težava zasebna iniciativa v zdravstvu, ta je logičen odgovor na težave v javnem sistemu. Če hočemo korak naprej, moramo rešiti težave v javnem sistemu," je dejal.

Opozoril je na kadrovsko podhranjenost predvsem zdravnikov na primarnem nivoju, medtem ko je učinkovit primarni zdravstveni nivo nujen za vzdržen zdravstveni sistem. Vire v zdravstvu je treba razpršiti, pri čemer bo država morala zagotavljati dodatna sredstva. Če bi želeli imeti zdravstveni sistem brez izgube, že zdaj primanjkuje okoli 253 milijonov evrov, koliko znašajo zapadli računi, čakalne dobe in iztrošenost opreme. A primanjkljaj v zdravstvu se povečuje bistveno manj, kot se povečujejo stroški, večinoma na račun kadrov in sprememb v plačnem sistemu. Prav tako je treba zagotoviti učinkovito porabo denarja zlasti v bolnišnicah.

Strinja se, da bo v določeni fazi potrebna ločitev dela v javnem in zasebnem zdravstvu. A takšna prepoved bi bila pogubna za javno zdravstvo, saj bi izgubilo še nekaj kritičnih strokovnjakov. Tako je po njegovem mnenju predvsem treba dati direktorjem možnost, da zaposlene nagradijo glede na učinkovitost. Finančno vzdržnost zdravstva se lahko doseže le, če se bodo začeli dosledno spremljati kazalniki kakovosti. Najcenejše zdravljenje je namreč dobro zdravljenje, je poudaril.

O koronavirusu: Treba je biti plat zvona in sprejemati najhujše ukrepe

Gantar, sicer tudi sam zdravnik, je dejal, da je bil problem koronavirusa v začetku podcenjen, češ da gre za bolezen, podobno oz. malo hujšo kot gripa, ter da je razdalja metra učinkovita za preprečevanje širjenja okužbe. A kot poudarja, je nevarnost bolezni bistveno večja, bolezen pa je bistveno bolj kužna, kot je bilo ocenjeno v začetku. Ob tem pa niso samo starejši tisti, ki so ogroženi, ampak je v Italiji dva odstotka ljudi, med tistimi, ki imajo hud potek bolezni, starih od 18 do 45 let.

Število okuženih z novim koronavirusom v Sloveniji raste eksponentno in če bomo obdržali ta trend, bomo v kratkem imeli neobvladljivo število obolelih, je dejal. "Hitro naraščanje števila okuženih pomeni hitro naraščanje števila tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno oskrbo v bolnišnicah, pri čemer so te zmogljivosti omejene," je povedal. Tako želijo upočasniti širjenje virusa, da bi lahko postopoma obravnavali te bolnike, ne vseh naenkrat.

Dodal je, da lahko le upamo, da so strogi ukrepi še pravočasni. Danes namreč ni več problem vnašanja virusa iz tujine, ampak da se širi med prebivalstvom. Zato so po njegovem mnenju smiselni pozivi, da se ljudje samozaščitno obnašajo in izogibajo vsakim večjim družbam. Kriterij prepovedi združevanja več kot 100 ljudi in držanje metra razdalje je po njegovi oceni neumnost, saj nekdo, ki kiha in kašlja, lahko tudi v tem primeru širi virus. Države, ki so striktno izvajale ukrepe, so bile pri tem učinkovite, kot je denimo Kitajska, je navedel. "Treba je maksimalno biti plat zvona in sprejemati najhujše ukrepe, ki posegajo v naše življenja."

Če bi na Slovenijo projicirali razmere v Italiji, bomo v kratkem potrebovali več kot 200 respiratorjev, medtem ko jih imamo trenutno 168, je od teh prostih za uporabo morda 20 ali 30. "Ne smemo dopustiti, da pride do tega, da bo zdravnik odločal, koga bo pustil in koga priklopil na aparat. Če bo koncentracija bolnikov naenkrat prevelika, zdravstveni sistem ne bo tega prenesel," je opozoril. Tako bi po njegovih besedah potrebovali vsaj 100 dodatnih respiratorjev, pa tudi ostalo opremo.

"Ni potrebe po paniki, ampak treba se je zavedati stanja in se striktno držati navodil," je dejal.

Černač za pospešitev črpanja evropskih sredstev

Prvi je danes zeleno luč dobil Černač, ki je uspešno prestal zaslišanje pred odboroma DZ za gospodarstvo in za zadeve EU. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo 20 poslancev, 11 jih je bilo proti.

"Tako prva kot druga Janševa vlada sta bili pri pogajanjih za naš del bruseljskega kolača uspešni," je dejal v svoji predstavitvi in dodal, da goji zmerni optimizem, da se bo pod novo vlado položaj na področju črpanja evropskih sredstev izboljšal v naš prid.

Stanje na tem področju namreč ni dobro. "Je boljše kot pred letom in pol, a precej slabše, kot je bilo v primerljivem obdobju prejšnje finančne perspektive 2007–2013," je ugotovil. Njegova naloga zato bo zagotoviti, da bo Slovenija počrpala vsa razpoložljiva sredstva iz obstoječe finančne perspektive in pravočasno pripravila vse podlage za novo, in sicer za tiste projekte, ki bodo dobri za ljudi ter bodo pomagali zmanjševati zaostanek v razvitosti med regijami.

V veljavnem programskem obdobju 2014–2020 Slovenija razpolaga z nekaj več kot tremi milijardami evrov evropskih sredstev. Černač je ugotovil, da je ogroženih 10 odstotkov sredstev. Gre za 300 milijonov evrov, kar ne pove veliko, a to pomeni, recimo, 6000 postelj v domovih za starejše, je dejal. "Niti ena postelja ne sme in ne bo izgubljena, počrpati moramo vse," je poudaril. A če želimo do leta 2023 počrpati vsa sredstva, to pomeni najmanj 500 milijonov evrov na leto. To pomeni veliko težavo tako za državni kot občinske proračune, je ugotovil Černač in dodal, da utegne dinamiko črpanja dodatno otežiti epidemija novega kooronavirusa.

Bistvena se mu sicer zdi nova finančna perspektiva, glede katere dogovora na ravni EU še ni, vendar je finančni okvir bolj ali manj znan. Čeprav nekateri trdijo, da do dokončnega dogovora ni smiselno začeti pripravljati programov, pa Černač meni drugače. "Priprave je treba začeti takoj, saj grob okvir imamo, znane so tudi vsebinske prioritete, na katerih bo vztrajala Evropska komisija," je poudaril.

Simoniti za pripravo NPK in možnosti zasebnih vlaganj v kulturo

Kandidat za ministra za kulturo Vasko Simoniti je na zaslišanju napovedal, da se bo naprej posvetil pripravi nacionalnega programa za kulturo, v njem pa po njegovih besedah verjetno ne bo kulturne dediščine, ker je odhajajoča vlada decembra lani sprejela posebno strategijo, čeprav ne bo povsem izpadla. 

Pozornost bo posvetil tudi možnostim zasebnih vlaganj v to področje in večji izrabi evropskih sredstev, saj da sta nezadostno razvita modela financiranja na podlagi zasebnih vlaganj in lastnih prihodkov zavodov in drugih kulturnih producentov. Kot uspešen primer je navedel prenos upravljanja Blejskega gradu z države na občino.

Položaj kulture se v prihodnje ne sme poslabšati

Po njegovih besedah je treba pripraviti zakonsko podlago za uvedbo davčnih olajšav za donatorje, sponzorje in investitorje. Njegova želja je tudi ponovno vzpostaviti investicijska vlaganja iz evropskih sredstev. To bi poleg t. i. zakona o kulturnem evru, ki bo začel veljati prihodnje leto, zagnalo nov krog investicij v kulturi.

"To leto bomo izkoristili za pripravo projektne dokumentacije, ki bo omogočila tako črpanje sredstev iz kulturnega evra, in če uspemo dopolniti načrtovanje kohezijskih sredstev za novo finančno perspektivo 2021–2027, tudi iz tega vira," je povedal Simoniti. Na ta način bi lahko prenovili ljubljansko Dramo, sicer pa je seznam investicijskih potreb v kulturi po njegovih besedah dolg.

Na zakonodajnem področju je omenil tudi potrebo po spremembi zakona o medijih. Kandidat za ministra je prepričan, da se položaj kulture v prihodnosti ne sme poslabšati in nobena dejavnost, ki jo podpira področno ministrstvo, ne sme nazadovati. Po njegovih napovedih si bo koalicija prizadevala, da ob rebalansu proračuna kulturi zagotovi najmanj okoli dva odstotka sredstev.

Zelena luč tudi Jaklitschevi

Tudi kandidatka za ministrico brez resorja, pristojno za Slovence v zamejstvu in po svetu, Helena Jaklitsch je uspešno prestala današnje zaslišanje pred komisijo DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu. Da je bila predstavitev kandidatke ustrezna, je glasovalo sedem članov komisije, trije so bili proti.