Po zavrnitvi tožbe glede referenduma še na ustavno sodišče

Vrhovno sodišče je kljub nekaterim nedovoljenim ravnanjem zavrnilo tožbo, s katero so vlagatelji Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in Brigita Skela Savič izpodbijali veljavnost referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Presodilo je, da niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve iz kampanje vplivale na voljo volivcev oz. da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen.

Biščak je v današnji izjavi za medije dejal, da bodo pritožbo vložili v predvidenem roku, to je najkasneje v 60 dneh. "Pričakujemo, da bo ugodilo naši ustavni pritožbi in razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča in mu verjetno naložilo, da še enkrat premisli o vsem skupaj," je povedal.

Dodal je, da so upali na drugačno razsodbo, saj menijo, da njim kot tožnikom ni bilo treba dokazovati, da so nepravilnosti v referendumski kampanji vplivale na rezultat, morali so dokazati zgolj, da bi lahko vplivale. Biščak je ponovil, da je to kriterij, ki ga je ustavno sodišče uvedlo ob sodbi glede referenduma o drugem tiru, in da je to kriterij, ki ga je uporabilo vrhovno sodišče, ko je referendum razveljavilo. 

"Vrhovno sodišče v svoji sodbi ni v ničemer obrazložilo, zakaj je uporabilo dva različna kriterija, zakaj je spremenilo svojo sodno prakso, ki jo je v preteklosti vzpostavilo. S tega vidika je ta sodba izjemno pomanjkljiva oziroma neprepričljiva," je povedal Biščak.

Opozoril je, da tožbe niso vložili izključno zaradi razveljavitve tega referenduma in njegove ponovitve, "morda še bolj zaradi tega, ker nam je pomembno, kam bo naša demokracija šla v prihodnosti". Meni, da če bo stanje ostalo tako, se lahko za demokracijo bojimo.

"Vprašamo se lahko, ali bo lahko vsak, ki si bo to zaželel, kot neregistriran organizator kampanje v to kampanjo vstopal brez vseh zakonskih obveznosti, ki sicer veljajo za organizatorje. Ali bodo lahko ljudje, ki si to lahko privoščijo, financirali kampanje, ki jih bodo izvajali neregistrirani organizatorji, ki jim ni treba poročati o finančnih sredstvih? Ali bodo laži dovoljene?" je naštel. Biščak meni, da je vrhovno sodišče zamudilo priložnost, da odloči, da te možne prakse v prihodnje niso dovoljene.

Pobudniki zakona se strinjajo z delom sodbe vrhovnega sodišča, ki je prepoznalo, da so zdravniki in Katoliška cerkev kršili zakonodajo, ne strinjajo pa se s sklepom sodišča, da ugotovljene kršitve ne zadostujejo za razveljavitev referendumskega izida, je v imenu pobudnikov povedal Pribac.

"Menimo, da ni bila umazana le kampanja za državnozborske volitve, temveč tudi referendumska, morda ta še bolj. Nasprotniki pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so nas redno blatili, da smo zahrbtni morilci, zastrupljevalci. Ta lažna obtožba nas je vnaprej diskvalificirala kot možne sogovornike v javni razpravi in nas potiskala v neenak položaj," so prepričani. Pribac je napovedal, da bodo nadaljevali pravno bitko, ki naj določi meje dopustnega v takšni kampanji. Nadaljevali bodo tudi prizadevanja za uveljavitev pravice do pomoči pri končanju življenja.

Pleterski je dodal, da je vrhovno sodišče ugotovilo konkretne nepravilnosti v kampanji, ki so zdaj v sodni praksi potrjene, da se jih ne sme ponavljati. "V tem smislu lahko rečemo, da je naša pritožba dala tudi nek pozitiven rezultat za urejanje pravne države," je povedal.

Keber pa je poudaril, da je vrhovno sodišče po njihovi presoji zgrešilo, ko pravi, da so imeli podporniki zakona na trditve nasprotnikov možnost odgovarjati s protitrditvami. "V resnici v trditvah nasprotnikov ni šlo za mnenja, ki jim je mogoče oporekati, ampak je šlo za laži, ki jih je bilo mogoče preveriti. Šlo je za primerjave z nacistično zakonodajo, kako potekajo ti postopki v tujini, z umori in tako naprej in to so vse stvari, ki so neresnice," je dejal.

Po njegovih besedah je bilo vrhovno sodišče mnenja, da lahko ponavljaš laži. "Poznamo prakse iz preteklosti, da ponavljanje laži vsekakor vpliva na percepcijo ljudi, ki te ljudi poslušajo," je poudaril Keber.