Vlada sporočila, da 'izreka sodbe ni mogoče izvršiti'. Zalar: To je kršitev ustave

Po ponedeljkovi odločitvi upravnega sodišča, ki je odpravilo majski sklep vlade o razveljavitvi postopka imenovanja delegiranih tožilcev ter pritrdilo tožbi Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja, se tako vlada ne bo seznanila s predlogom za njuno imenovanje in ga ne bo posredovala Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO). To pričakovanje so med drugim po odločitvi upravnega sodišča izrazili na Vrhovnem državnem tožilstvu.

Vlada je ugotovila, da izreka sodbe ni mogoče izvršiti, saj je bil postopek, ki naj bi ga ponovila, končan z objavo novega javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev v uradnem listu 9. julija, so po današnji seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

"Po lastnih navedbah sta se tudi tožeči stranki prijavili na nov razpis, zato očitno tudi sami štejeta, da je postopek, ki je sledil prvemu javnemu razpisu, končan," so sporočili.

S ciljem hitre in uspešne izvedbe postopka imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev zato vlada ministrstvu za pravosodje nalaga, da v primeru neuspešnega javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, objavljenega 9. julija v uradnem listu, objavi nov javni poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev.

Vlada bo vložila predlog za dopustitev revizije v delu, ki se nanaša na presojo sodišča, da izpodbijani sklep vlade pomeni upravni akt, so še sporočili.

Na odločitev vlade se je ostro odzval nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar. "To, kar je danes sklenila vlada, je norčevanje in huda ter namerna kršitev ustave. Vlada ima vso pravico, da poskuša z izrednimi pravnimi sredstvi doseči drugačno sodbo, ni pa ji dovoljeno, da se prosto odloča, ali bo neko pravnomočno sodbo izvršila ali ne," je poudaril.  

Aktualni minister za pravosodje Marjan Dikaučič pa za razliko od svoje predhodnice Lilijane Kozlovič kljub zapletom glede imenovanja delegiranih evropskih tožilcev na misli odstopiti. "Odstop ne bi bil rešitev," je povedal v Luxemburgu, kjer se je udeležil zasedanja pravosodnih ministrov EU, na katerem so se ministri seznanili z delom evropskega javnega tožilstva (EPPO) v minulih mesecih. Pri tem je bila omenjena tudi Slovenija, ki kot edina sodelujoča članica evropskih delegiranih tožilcev še ni imenovala. "V interesu ministrstva je, da se v najkrajšem možnem času izvede postopek na temelju veljavne zakonodaje," je Dikaučič dejal na novinarski konferenci po zasedanju.

Dikaučič sicer na vprašanje glede današnje odločitve vlade, ki naj bi ministrstvu naložila objavo novega poziva za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev v okviru EPPO, kot tudi, kaj bo s prejšnjim pozivom, ni neposredno odgovoril. Kot je dejal, bo "konstruktivno" delal na tem, da bosta čim prej imenovana tudi dva delegirana tožilca, pri čemer upa tudi na konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders pa je v zvezi s slovenskim postopkom imenovanja in zapleti okoli tega danes dejal, da tako ponedeljkovo odločitev upravnega sodišča kot tudi današnjo odločitev vlade še preučujejo in da je še prezgodaj, da bi lahko zadevo podrobneje komentiral. Kot je še dejal, sedaj čakajo na jasna pojasnila o tem, kakšne so posledice obeh odločitev, in kako bi bilo mogoče delegirana tožilca "imenovati zelo hitro". 

Spomnimo. Upravno sodišče je v ponedeljek "zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka" ugodilo tožbi obeh (ne)imenovanih evropskih delegiranih tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja ter odpravilo sklep vlade o razveljavitvi postopka imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Zadevo je vladi vrnilo v ponoven postopek.

Upravno sodišče je v odločitvi med drugim zapisalo, da izpodbijani majski sklep vlade vsebuje izrek in njegovo posledico, ne pa tudi obrazložitve, kot jo nalaga 214. člen zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Z neobrazloženo odločitvijo je bila kršena ustavna pravica tožnikov do sodnega varstva in pravnega sredstva.

Vlada je postopek imenovanja Frank Elerjeve in Oštirja na položaj evropskih delegiranih tožilcev maja razveljavila z utemeljitvijo, da Državno-tožilski svet (DTS) ni dal na razpolago vsaj treh kandidatov za eno razpisano mesto, torej skupaj šest, ampak je vladi v potrditev predlagal samo omenjena dva.