Pobudniki referenduma kritični do oglasa, občina v kampanji ne bo sodelovala

Civilna družba, nezadovoljna z občinsko parkirno politiko, je zbrala več kot 14.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Pobudniki nasprotujejo odloku, ki bi na novo uredil parkiranje v ljubljanskih soseskah z uvedbo plačljivega parkiranja in dovolilnic za stanovalce.

Čeprav je občina marca sprejeti odlok prejšnji teden umaknila, v Civilni iniciativi za Ljubljano vztrajajo pri referendumu. Umik odloka je po njihovem prepričanju pravno sporen, saj da je ta možen zgolj v primeru neustavnosti, nezakonitosti ali neskladnosti.

Prav tako pobudniki referenduma opozarjajo, da občina v oglasu, objavljenem v glasilu Ljubljana, javnosti ne predstavlja vseh dejstev, povezanih z odlokom in referendumskim postopkom, je dejal Borut Hočevar.

V oglasu občina med drugim navaja, da je bil v umaknjenem odloku predviden nižji strošek nočnega parkiranja, saj bi to stalo dva evra namesto zdajšnjih štirih. Pobudniki referenduma ob tem poudarjajo, da referendumska pobuda tega dela odloka sploh ne izpodbija. Na referendumu se namreč ne bo odločalo o cenah nočnega parkiranja, temveč zgolj o 4. in 15. členu odloka, ki urejata način dodeljevanja parkirnih dovolilnic.

"Zadevo glede višjih cen nočnega parkiranja je zakuhal mestni svet s sklepom o umiku celotnega parkirnega odloka, in ne pobudniki referenduma," poudarjajo v Civilni iniciativi.

Po njihovem mnenju je za trenutno veljavno višjo ceno nočnega parkiranja odgovoren sklep mestnega sveta o umiku celotnega odloka. Če bi volivci zavrnili zgolj sporni določbi odloka, bi po njihovih navedbah nižja cena nočnega parkiranja lahko ostala v veljavi, saj referendumska pobuda tega dela odloka ne zadeva. Nasprotno pa umik celotnega odloka pomeni, da nižja cena ne more začeti veljati.

Pobudniki se ne strinjajo niti z občinsko razlago sprememb pri izdajanju parkirnih dovolilnic. Mestna občina v oglasu navaja, da so imeli po novem odloku pri pridobivanju prve dovolilnice prednost stanovalci brez lastne garaže ali parkirišča, pridobljenega po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL). Občina pa, kot pravijo, ni povedala, da je pravica do pridobitve prve parkirne dovolilnice s spornim odlokom odvzeta tudi tistim stanovalcem, ki po zakonu ZVEtL niso pridobili celotnega parkirišča, ampak samo 20 ali 30 odstotkov parkirnega mesta. 

Kot opozarjajo, je v številnih primerih eno parkirno mesto razdeljeno med več gospodinjstev. 

Vprašanja odpira tudi občinska navedba, da je bil eden od razlogov za umik odloka prihranek približno milijona evrov, kolikor naj bi stala izvedba referenduma. Pobudniki ob tem opozarjajo, da občinski proračun za leto 2026 predvideva približno 950.000 evrov za sodne stroške oziroma stroške, povezane s sodnimi postopki. Med njimi so tudi postopki za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu ZVEtL, v katerih si pogosto nasproti stojijo občina in občani. Po navedbah pobudnikov je občina v takšnih sporih praviloma neuspešna.

Kot je dodal Benjamin Ponjević iz Civilne Iniciative, se z umikom brez pravne podlage odloka "župan in mestna večina nevarno približujeta političnemu precedensu, ki ogroža same temelje lokalne demokracije". 

Ob tem opozarja, da smo priča pojavu, ko si "župan zakonodajo in občinske predpise interpretira povsem poljubno in sebi v prid, kot da so pravna pravila le plastelin v rokah vladajoče elite. To ni več vladavina prava, ampak vladavina zlorabe prava za ohranitev politične moči".

Dodaja tudi, da ta manever pomeni ignoriranje volje ljudstva. "Ko oblast vidi, da so občani zbrali dovolj podpisov in da bo na referendumu doživela poraz, raje ustvari pravni kaos in poskuša referendum izničiti. S tem ne teptajo le pravice do demokratičnega odločanja, ampak ljudem odkrito sporočajo: 'Vaš glas in vaši podpisi ne štejejo nič, saj bomo igro obrnili tako, kot ustreza nam.' Če takšna praksa v Ljubljani postane norma, je neposredna demokracija v glavnem mestu mrtva."

V Civilni iniciativi pravijo, da je zakon o lokalni samoupravi jasen. Ko občani zberejo podpise, ima zadnjo besedo izključno ljudstvo na referendumu. "Poskus občine, da mimo zakona 'izbriše' odlok, ne pomeni nič drugega kot grob poseg v ustavno pravico občanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev."

"Danes gre za parkirna mesta v soseskah, jutri pa lahko občina po enakem principu poskuša obiti voljo občanov pri drugih ključnih projektih, kot sta načrtovana ljubljanska sežigalnica in parkirna hiša pod tržnico. Boj za ta referendum je boj za zaščito neposredne demokracije v Ljubljani," so še zapisali.

Noben rezultat referenduma o odloku o urejanju prometa v Ljubljani ne bo spremenil zdajšnjega stanja, je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Janković. Spomnil je, da je občina odlok že umaknila, s čimer so pobudniki referenduma po njegovih besedah dosegli svoj cilj.

"V kampanji sicer poslušam vse drugo razen o odloku," je dejal. Pobudniki referenduma imajo po njegovih besedah očitno drugačne cilje kot zgolj doseči umik tega odloka.

Podžupan Boštjan Koritnik je umik odloka izpostavil kot "vrhunec spoštovanja demokratične volje ljudi". "Edina volja, ki je legitimna in zaščitena v povezavi z referendumom, je doseči referendumski cilj. Referendumski cilj pa je samo tisto, kar so oblikovali pobudniki referenduma, torej umik tega zanje spornega akta," je poudaril.

To se je po njegovih besedah zdaj tudi zgodilo. "Politični teater oziroma vse tisto, kar sledi po tem, ko ti dosežeš svoj legitimni cilj, ki si ga prej deklarativno in proklamativno dajal v javnost, pa ni več pravno zavarovano in zaščiteno," je povedal.

Strinjal se je z županom, da občina v referendumski kampanji "zaradi nesmiselnosti situacije" ne bo sodelovala. "Odločalo se bo namreč o nečem, kar ne obstaja," je dejal.

Glede očitkov, da je občina parkirni odlok umaknila brez pravne podlage, je poudaril, da so pridobili pravno mnenje Cirila Ribičiča, Franca Grada, Igorja Kaučiča in Domna Končana, ki potrjuje dopustnost umika odloka.

Izpostavil je še, da pravilo, po katerem občina v primeru zavrnitve odloka na referendumu eno leto ne sme sprejeti odloka, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, velja samo do volitev.

Podžupan Dejan Crnek je poudaril, da želi občina s prebivalci Štepanjskega naselja kljub nesoglasjem še naprej voditi čim boljši dialog. Temu je bil namenjen tudi ponedeljkov sestanek, na katerem so se med drugim dogovorili, da bo občina stanovalcem pomagala pri organizaciji sestanka s predstavniki trgovskih podjetij. Stanovalci so namreč večkrat izrazili željo, da bi trgovine v Štepanjskem naselju v nočnem času omogočile brezplačno parkiranje na svojih parkiriščih.

Čeprav se je v javnosti ustvaril vtis, da parkirnemu odloku nasprotujejo vsi prebivalci Štepanjskega naselja, na občino prispe veliko izrazov podpore odloku, je dodal.

Kampanja pred referendumom se je začela v petek, trajala bo do 10. julija opolnoči. To bo tretji občinski referendum po letu 2000 in prvi, ki ga je sprožila obsežna podpisna akcija občanov.