Kot je povedal predsednik sveta delavcev SŽ Silvo Berdajs, bo referendum po njihovem trdnem prepričanju absolutno uspel, navedbe prometnega ministrstva, da bo uresničitev referendumskih vprašanj dodatno močno obremenila proračun, pa je označil za laž.
Kot je poudaril Berdajs, bi s pozitivnim referendumskim izidom preprečili razprodajo SŽ. Po njegovem mnenju bi uveljavitev predloga zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja SŽ ogrozila izvajanje železniškega prometa na stranskih tirih, ki niso tako dobičkonosni. Ogrozil pa bi tudi varnost železniškega prometa, saj bi se dobički prelivali v zasebne žepe in ne v izboljšanje infrastrukture.
Zakon bi dodatno obremenil davkoplačevalce in preprečil ustrezen razvoj SŽ, saj ne vzpostavlja zdrave finančne strukture. Poleg tega pa po Berdajsovih navedbah med drugim ni skladen z direktivami EU v delu, ki določa, da mora država železniškega operaterja usposobiti za enakovreden boj na trgu z ostalimi prevozniki.
Berdajs je znova priznal, da je referendumsko vprašanje dolgo in zahtevno. Pojasnil je, da zakon o referendumu in ljudski iniciativi predlagateljem referenduma nalaga, da v referendumskem vprašanju navedejo, kako naj se sporno zakonodajno področje uredi.
Referendumsko vprašanje v šestih alinejah
V celoti se vprašanje glasi: Ali naj se s predlaganim zakonom o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja SŽ uredi preoblikovanje in privatizacija javnega podjetja SŽ drugače, kot je predlagano, in sicer tako, da javno podjetje deluje kot javno in enovito podjetje, ki zagotavlja kakovostne železniške storitve in varnost ter urejenost železniškega prometa; da se v javno podjetje SŽ vključijo vse tiste dejavnosti, ki so nujno potrebne za zagotavljanje varnega in urejenega železniškega prometa; da se v primeru privatizacije javno podjetje SŽ privatizira zgolj kot celota tako, da država ohrani večinski delež in prevladujoč vpliv; da v skladu z zahtevami EU vlada zagotovi takšno finančno strukturo, na podlagi katere se bodo vzpostavile razmere za uspešno poslovanje javnega podjetja SŽ; da vlada javnemu podjetju SŽ zagotovi dolgoročno sistemsko financiranje tistih železniških storitev, ki se izvajajo zaradi javnih koristi tako, da pokrije razliko med ceno, ki jo določa država, in dejanskimi stroški javnih prevozov, ki jih zahteva država in zagotavlja tudi ustrezen razvoj teh storitev; da vlada zagotovi pospešeno izvajanje nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture?
Presečnik: uresničitev referendumskih vprašanj bi državo stalo ogromno denarja
Minister za promet Jakob Presečnik pa je pred nekaj dnevi volivke in volivce pozval, naj se udeležijo referenduma o železnici in glasujejo proti. Opozoril je, da bi uresničitev referendumskih vprašanj državo samo v letu 2003 stalo kar 151 milijard tolarjev. Vlada njegovih besedah deluje izključno v interesu reševanja slovenskega železniškega prostora.
Slovenski železniški prostor se bo leta 2004 pridružil odprtemu evropskemu trgu, SŽ pa po mnenju prometnega ministra Jakoba Presečnika trenutno niso pripravljene za konkurenčni boj z evropskimi tekmeci. "Trenutno so Slovenske železnice finančno v zelo slabem položaju in kot take niso sposobne za konkurenčni boj s tujimi tekmeci. Zato je čimprejšnji poseg, kot ga predvideva zakon o preoblikovanju in privatizaciji SŽ nujen za njihov nadaljnji obstoj in prvi kot tak k sanaciji tega velikana med državnimi podjetji," je za 24 ur povedal Presečnik.
Po mnenju Presečnika preoblikovanje slovenskega železniškega prostora poleg sanacije pomeni predvsem prilagoditev na tržne razmere. "Vse funkcije, ki zagotavljajo varnost prevozov, v okviru predloga zakona ostajajo pod nadzorom države, privatizacija nekaterih podjetij v okviru predvidenega holdinga SŽ pa bo samo delna," meni minister.