Pobudnik predhodnega zakonodajnega referenduma o odpiralnem času prodajaln, Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, je tako dobil razmeroma trdno podporo volivk in volivcev. Predsednik omenjenega sindikata Franci Lavrač je po preštetju večine glasovnic povedal, da pričakuje, da bodo poslanci spoštovali voljo državljanov ter oblikovali zakon tako, kakor tudi predvideva referendumsko vprašanje. Predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič pa meni, da bo zakon, ko bo napisan, doživel številne pobude po presoji na ustavnem sodišču.
Statistike glasovanja
Na volišča se je včeraj odpravilo dobrih 444 tisoč državljanov in državljank, kar pomeni, da je bila volilna udeležba nekaj več kot 27 odstotna. To je po podatkih republiške volilne komisije ena najslabših udeležb doslej.
Največ jih je glasovalo v volilni enoti Lj-Bežigrad. Na enajstih volilnih okrajih, ki spadajo pod to enoto, je svoj glas oddalo dobrih 210 tisoč volilnih upravičencev, kar je 30 odstotkov vseh volilcev.
Najmanj pa se jih je na referendum odpravilo v ptujski volilni enoti. Glasovalo jih je le nekaj več kot 46 tisoč, to je 22 odstotkov in pol volilnih upravičencev.
Na slovenskih ambasadah po svetu je skupaj glasovalo 393 slovenskih državljanov, ki imajo stalno ali pa začasno prebivališče v tujini.
"Zelo zanimivo je, da rezultati teh glasovanj dejansko odražajo okolje, npr. na volišču v Vatikanu je vseh 21 volivcev glasovalo za, v Moskvi so vsi volili glasovali proti, v Stockholmu prav tako vsi proti, v naših sosednjih državah, na Dunaju, v Zagrebu in v Sarajevu pa je rezultat zelo izenačen, denimo le en glas razlike, enkrat za in enkrat proti," je porazdelitev volilnih glasov komentiral Marko Golobič, tajnik Republiške volilne komisije.
Kdaj nov zakon?
Referendumsko pobudo sindikalistov so torej volilci podprli. Državni zbor bo zato moral v roku enega leta sprejeti nov zakon, ki bo urejal obratovalni čas trgovin. Lahko pa se tudi zaplete.
Če bo šlo vse po maslu, čez natanko eno leto ne bomo več kupovali ob nedeljah, razen izjemoma 10-krat na leto. To bo namreč določal nov zakon, ki ga lahko poslanci sprejmejo že v nekaj mesecih. A se lahko v državnem zboru tudi zaplete, saj bo moral, kot opozarja pravni strokovnjak dr. Miro Cerar, opredeliti relativno odprte pojme, kot so nujni življenjski artikli, omejene površine in podobno.
Tudi parlamentarne volitve prihodnje leto, so lahko razlog, da zakona poslanci ne bodo sprejeli v enem letu.
"Če pride do razpisa volitev prej preden je zakon sprejet, torej zakon, ki uveljavlja referendumski izidi, potem se ta rok podaljša in teče še eno leto po konstituiranju državnega zbora dalje," je pojasnil Cerar.
Možen pa je tudi ustavni spor, nekateri ga že napovedujejo, če referenduma državni zbor ne bi upošteval v celoti – torej omejitve na točno 10 delovnih nedelj.
Referendumski izid o nedeljskem odpiralnem času trgovin, pa je mogoče tudi izpodbijati, če bi, na primer, pri njegovi izvedbi ugotovili velike nepravilnosti. Izpodbijati pa bo mogoče tudi zakon, a šele, ko bo sprejet.
Kršitve referendumskega molka
Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od petka opolnoči, ko se je začel referendumski molk do zaprtja volišč v nedeljo, ko se je molk iztekel, prejela skupno 20 prijav domnevnih kršitev referendumskega molka. Kot je povedal državni podsekretar na ministrstvu za notranje zadeve Bojan Trnovšek, se osem domnevnih kršitev nanaša na medije, sedem jih je povezanih s plakati, v treh primerih je šlo za letake, v dveh primerih pa za agitacijo. Največ klicev o domnevnih kršitvah, to je 11, je prišlo iz Ljubljane.
