Počastili spomin na žrtve

Po torkovih katastrofalnih poplavah, ki so prizadele območja Celja, Železnikov in Nove Gorice, je danes v državi dan žalovanja. Na veliko gmotno škodo, ki je nastala v poplavah, so se danes s številnimi humanitarnimi akcijami odzvala številna slovenska podjetja in organizacije. Na prizadeta območja so se odpravili tudi številni prostovoljci, ki v duhu solidarnosti pomagajo tamkajšnjim domačinom.

Na prizadetih območjih pomagajo taborniki, študentje in drugi, iz Rdečega križa pa so sporočili, da dodatni prostovoljci ta konec tedna niso potrebni. Pri odpravi posledic neurja sodeluje tudi Zveza tabornikov Slovenije, in sicer s svojimi enotami za postavljanje zasilnih bivališč. Po Sloveniji deluje deset tovrstnih ekip, poleg njih pa še lokalne skupine, ki so vključene v območne in občinske sisteme zaščite in reševanja.

V Kropi krajevna skupnost organizira prostovoljno delovno akcijo, ki bo potekala v soboto. Tiste, ki se ji nameravajo pridružiti, pozivajo, naj s seboj prinesejo primerno orodje. V Kropi bo danes začela delovati tudi tehnična pisarna, ki bo krajanom pomagala z nasveti za najnujnejša obnovitvena dela pa tudi z manjšimi interventnimi opravili.

Pri obnovi zdravstvenega doma v Železnikih pa bo pomagalo ministrstvo za zdravje. Sredstva nameravajo pridobiti s prerazporeditvijo dela proračunskih sredstev, ki jih ima na voljo ministrstvo. V prostorih tamkajšnjega župnišča bodo postavili tudi nadomestno začasno ambulanto. Strokovnjaki z ministrstva ves čas na terenu ocenjujejo tudi tveganje za pojav nalezljivih bolezni.

V nesrečah se pokaže tudi človeška solidarnost

Ljubljanski nadškof Alojz Uran je v stolnici Svetega Nikolaja v nagovoru na dan žalovanja za žrtvami ujme dejal, da so naravne nesreče vedno sporočilo, da je naše življenje na zemlji negotovo. "Nekega dne se bo vse zemeljsko zaključilo. Prav zato pa se v nesrečah pokaže tudi človeška solidarnost in sočutje," je še povedal nadškof Uran. S podobnimi mislimi je vernike pri maši v celjski stolnici nagovoril tudi celjski škof Anton Stres.

Nadškof Alojz Uran je zbranim vernikom pojasnil, "da je namen današnjega bogoslužnega srečanja spomin na šest pokojnih in spomin na stotine prizadetih zaradi izgube bližnjih in prijateljev, tudi zaradi velike materialne škode". Nadškof je dejal, da so mu ljudje na obisku v Železnikih pogosto zastavljali vprašanje, zakaj se jim je zgodila ta nesreča. Ljudje se sprašujejo, kaj so naredili tako hudega, da so se jim pripetile te hude poplave, je povedal Uran.

Po Uranovem mnenju so blizu resnice misli starejše gospe iz Železnikov, ki mu je dejala, da so ljudje preveč samozadostni in ošabni. "Vprašanje pa je, koliko nas takšen dogodek zdrami v globini. Po eni strani so tako huda neurja posledica podnebnih sprememb, ki jih človek povzroča z nebrzdanim izkoriščanjem okolja. Igranje z Božjimi zakoni, po katerih je vse ustvarjeno, se bo prej ali slej maščevalo ne samo neposrednim krivcem, ampak vsem ljudem," je prepričan nadškof.

Najgloblji vzrok ekološke krize je po nadškofovih besedah ekologija človekove notranjosti. "Duhovna praznina in umazanija duše se kažeta navzven v problemih sebičnosti in golega pohlepa po dobičku. Vedno bolj prevladuje samo še boj za obstanek," je dodal.

"Hvala Bogu, da se je tudi tokrat lepo pokazala človeška solidarnost, ne samo ustanove in ljudi, ki so dolžni poskrbeti za stisko drugega in so morda za to plačani, ampak mnogi prostovoljci, prijatelji in sorodniki so takoj priskočili na pomoč. Upam, da se bo veliko ljudi odzvalo tudi z denarno pomočjo," je dejal Uran.

Celjski škof Anton Stres je v svojem nagovoru pri maši za žrtve neurja v celjski stolnici poudaril, da se morajo plemenita čustva sočutja spremeniti v dejanja solidarnosti in pomoči.

"Današnji dan žalovanja je hkrati in predvsem dan solidarnosti, sočutja in povezanosti z vsemi našimi sodržavljani, ki jih je prizadelo torkovo neurje. Prizadetost ljudi je velika. Pri tem mislimo na uničene in poškodovane hiše in druga poslopja, ceste in poti in vse drugo, kar sodi k našemu vsakdanjemu življenju, dobremu počutju in blagostanju. Toda izguba soljudi in najdražjih je neprimerljivo hujša. Ceste in hiše lahko z združenimi močmi hitro postavimo ali vzpostavimo nazaj, ne moremo pa priklicati nazaj v življenje tistih, ki smo jih izgubili. Tukaj nam še posebej ne preostane drugega kakor molitev," je dejal zbranim vernikom celjski škof.

Po Stresovem mnenju so nesreče opomin, da se zavemo lastne krhkosti, da je človek, kot pravi Sveto pismo, kakor cvetlica, ki zjutraj zacveti in zvečer že usahne. "Naše življenje je minljivo in nismo njegovi gospodarji," je še pojasnil in dodal, da je podarjen vsak dan, ki ga doživimo in preživimo.

Drnovšek obiskal Železnike

Predsednik republike Janez Drnovšek je danes obiskal Železnike, kjer se je seznanil s trenutnimi razmerami in programom dela na tem območju v prihodnjih dneh. Izrazil je podporo prizadetim občanom ter zadovoljstvo nad aktivnostmi vseh, ki si jim prizadevajo pomagati. Za odpravo posledic neurja je predsednik republike vladi že odstopil 25.000 evrov iz proračunskih sredstev, so sporočili iz njegovega urada in pojasnili, da bo za toliko urad predsednika zmanjšal predvideno porabo.

Predsednika Drnovška so s trenutnimi razmerami in programom dela za prihodnje dni seznanili člani kriznega štaba za sanacijo torkove naravne katastrofe, direktor uprave za zaščito in reševanje Bojan Žmavc, poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj in župan občine Železniki Mihael Prevc.

Predsednik je izrazil zadovoljstvo nad aktivnostmi civilne zaščite, gasilcev, vojske in policije ter drugih sodelujočih organizacij ter prostovoljcev, ki si z najboljšimi močmi prizadevajo pomagati ljudem, ki jih je prizadela naravna katastrofa.

Ogledal si je prizadeta območja občine in ugotovil, da kljub zares težkim razmeram ljudje vlagajo veliko pozitivne energije in volje, da bi se življenje prebivalstva ponovno čim prej normaliziralo, so še sporočili iz urada predsednika republike.

Ministrstvo bo poiskalo sredstva za prizadete občine

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je danes za saniranje posledic torkovega neurja imenoval posebno delovno skupino in ekipo sodelavcev, ki se bo sestajala dnevno. Minister je tudi naložil finančni službi ministrstva, da znotraj proračuna ministrstva za okolje in prostor preveri razpoložljiva sredstva, ki jih bo ministrstvo dodelilo prizadetim občinam, so sporočili z ministrstva.

Podobnik je prav tako naložil, da se takoj začne z operativno koordinacijo sanacije na področju vodne infrastrukture v občini Železniki. Sektor za sanacijo naravnih in drugih nesreč pa naj čim prej začne s pripravo programa odprave posledic neurja.

Občine bodo pomagale

V torkovi ujmi prizadetim krajem bodo pomagale tudi slovenske občine. Skupnost občin Slovenije (SOS) bo namreč pozvala lokalne skupnosti, da prispevajo najmanj evro na vsakega svojega prebivalca, s čimer bi zbrali okoli dva milijona evrov, je na novinarski konferenci po današnji seji predsedstva dejal mariborski župan in predsednik SOS Franc Kangler.

Občinama Cerkno in Tolmin so sklenile pomagati tudi severnoprimorske občine. Kot so na današnji seji sveta regije severne Primorske sklenili župani, bodo za pomoč prizadetim v nedavni naravni nesreči iz svoji proračunov namenili po dva evra za vsakega svojega prebivalca. Del denarja bo prejela tudi občina Železniki, ki so jo poplave najbolj prizadele, je sporočil predsednik sveta regije Danijel Krivec.

Posledice neurja še odstranjujejo

Slovenska vojska povečala število vojakov

Na ogroženih območjih pri odpravi posledic neurja sodeluje okrog 314 vojakinj in vojakov. Na prošnjo župana Cerknega Jurija Kavčiča okoli 30 pripadnikov slovenske vojske sodeluje tudi pri iskanju in reševanju razstavnih eksponatov iz uničene bolnišnice Franja.

Sicer pa je vlada današnji dan razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve ujme in kot izraz solidarnosti z njihovimi svojci in vsemi, ki so prizadeti zaradi posledic neurja. Ob dnevu žalovanja so zastave izobešene na pol droga. Vlada je vse organizatorje kulturnih in drugih prireditev pozvala, da za danes predvidene prireditve odpovedo oziroma, da njihovo vsebino prilagodijo dnevu žalovanja ter - v okviru možnosti - del zbranih sredstev namenijo prebivalcem, prizadetim zaradi posledic ujme. Tako sedaj različni mediji v znak žalovanja pripravljajo dobrodelne prireditve, namenjene pridobivanju finančnih sredstev za prizadete, spet drugi pa so se na žrtve spomnili z minuto molka točno opoldne.

Tudi poslanci želijo pomagati

Kolegij predsednika državnega zbora je obravnaval pobudo poslanske skupine SD v zvezi s finančno pomočjo prizadetim območjem. O načinu pomoči, ali bo to enodnevni zaslužek v višini 125 evrov ali bo vsak poslanec namenil denarno pomoč v skladu s svojimi možnostmi, naj bi se dogovorili v začetku prihodnjega tedna.

"Želim, da bi to bil dan žalovanja, teden sočustvovanja, mesec solidarnosti in leto obnove vseh porušenih domov, cest, vasi, krajev, "je ob začetku seje dejal predsednik državnega zbora France Cukjati.

Glede na pojasnila generalnega sekretarja državnega zbora Lovra Lončarja bi lahko, če bo takšna odločitev sprejeta in bodo s tem soglašali poslanci, parlament že v torek nakazal sredstva, poračun pa bi potem opravili ob izplačilu poslanskih plač 5. oktobra.