Ko otroci ne pogrešajo pametnih telefonov in izkusijo prve 'poroke' in 'ločitve'

"Že kaj pogrešate dom," vprašam, ko prisedemo za mizo, za katero najmlajše deklice rišejo. "Ne," zakličejo v en glas. Le kodrolasa deklica prizna, da malce pa pogreša dom. "Najbolj pogrešam svoje konje," pove.

Konjev v Počitniškem domu Zambratija res ni, a zanimivih aktivnosti ne manjka. Urnik imajo zapolnjen od jutra do večera. "Odvija se ogromno športnih aktivnosti, izvajamo različne turnirje v nogometu, med dvema ognjema, odbojko ... Zvečer pa tudi kakšne bolj zabavne igre, kot so igre brez meja, olimpijske igre, preizkusimo se tudi v znanju s kakšnim kvizom. Proti koncu letovanja imamo tudi zmenkarije in poroke. En dan si gremo ogledat Umag, kar tudi popestri dogajanje. Dopoldne in popoldne gremo seveda na plažo, kjer otroci res uživajo v vodi, plavajo, se zabavajo, podajajo si žoge, supajo," našteva Tilen Černe, eden od 12 vzgojiteljev, ki skrbijo, da se otroci počutijo varne, sproščene, motivirane in vključene.

Ob našem torkovem obisku je bila skupina 121 otrok že četrti dan na letovanju v organizaciji Zveze Anita Ogulin in ZPM. Na morskih počitnicah brez staršev bodo še vse do ponedeljka. A za nekatere, sploh tiste, ki se kolonije udeležijo prvič, je lahko domotožje prehudo. V ambulanti prijazne medicinske sestre je počivala deklica in ob branju knjige čakala, da ponjo pride nekdo od staršev. "Če vidimo, da je domotožje prehudo in ne mine po nekaj dneh, nima smisla, da se mučimo tako mi kot otrok," pove Olga Braniselj. 

Običajno sicer otroci že prvi ali drugi dan pozabijo na domotožje in neznansko uživajo, tako da ob slovesu mnogi točijo solze, ker še nočejo domov, nam pripoveduje Monika Erjavec Bizjak, družinska terapevtka iz Zveze Anita Ogulin & ZPM. "Predvsem ne želimo iz tega delati neke drame, ker domotožje je neko čutenje, ki je normalno. In ko se otrok odmakne od domačega okolja, ki mu je poznano, seveda čuti neko domotožje. Mi se trudimo o tem govoriti tudi s starši, preden otroke pošljejo k nam, da spregovorijo o tem. Da otrok ve, da se zna to zgoditi in da se tega potem tukaj ne ustraši. Je pa včasih ta ločitvena tesnoba tako zelo močna, da nekateri otroci ne zmorejo zdržati in morajo potem predčasno domov. In to je čisto OK. Ampak tistim, ki pa uspe, je pa to za njih lahko eno pravo praznovanje. Vedno rečem staršem: Ko otrok pride, praznujte, da je zdržal, da se je imel lepo, da je uspel najti nova prijateljstva. To je za njega ena močna potrditev in je lahko za celo življenje tako pomembno sporočilo," pravi naša sogovornica. 

Sicer pa na letovanje pridejo tudi otroci z raznimi stiskami, tudi takšni iz socialno šibkejših družin. "Zelo veliko je teh 'postaršenih' otrok, ki imajo občutek, da morajo doma za starše skrbeti. Imajo občutek, da če bodo šli sem, bo mama ostala sama – sploh v primerih, ko mame same vzgajajo otroke. Zelo so obremenjeni s tem, kako se zdaj mama počuti, zelo jih skrbi. Tega je vedno več in te otroke res želimo malo razbremeniti. Povemo jim, da so tukaj na počitnicah, da bo z mamo bo vse OK. Da je mama odrasla in bo zmogla sama. To rabijo slišat, da se lahko sprostijo. In tudi mamo malo nagovorimo, ko se slišita po telefonu, da otroku da vedeti, da je OK in da je vesela, da se ima lepo. Če pa mu mama po telefonu sporoča: 'Joj, komaj čakam, da prideš ... te zelo pogrešam,' je to za otroka blazna stiska. In tak otrok lahko še toliko bolj razvije domotožje, ki je že prav psihosomatiko – vse ga boli, nič ne zmore – tako globoko je lahko to," pravi družinska terapevtka.

Najboljša stvar? – 'Da nam vzamejo telefone'

Otrokom na začetku odvzamejo pametne telefone, saj želijo spodbujati pristen stik in druženje. "Dobijo jih samo za pol ure na dan, da lahko pokličejo starše, da si tiste ogenjčke na Snapchatu prepošljejo ... Ampak to je to. Preostali čas so brez telefonov. Res delamo na tem, da se povezujejo, pogovarjajo, da se vidijo, slišijo," pravi Erjavec Bizjakova.

In če mislimo, da najstniki dandanes brez telefonov ne zmorejo, je bivanje v koloniji dokaz prav nasprotnega. Ko na plaži vprašam 15-letno Manco, kaj ji je najbolj všeč na letovanju, na moje presenečenje kot iz topa izstreli: "To, da nam vzamejo telefone, zato da smo lahko ful družabni. Ker se potem res dobro spoznamo in se družimo."

Skupinica 12-letnih fantov na isto vprašanje odgovori, da so jim najbolj všeč številne aktivnosti in pa: "Hrana. Polnjene paprike!"

"Družimo se s prijatelji, igramo se različne igre, tako da ni nikoli dolgčas," še doda 12-letni David. 

V skupini so otroci iz vseh koncev Slovenije. Nekateri se poznajo že od prej, so iz istega kraja, morda celo iste šole, nekateri pa so se spoznali prejšnje leto v isti koloniji. A čisto vsak z letovanja pride bogatejši za nove prijatelje. 

Velik poudarek na letovanju je, da otrokom in mladostnikom omogočijo razvijanje vrednot, kot so solidarnost, zdravje, ustvarjalnost in spoštovanje. Vzgojitelj Tilen pravi, da se najstniki zelo radi pogovarjajo. "Skrbim namreč za najstarejšo skupino fantov – 14, 15 let stare fante, ki včasih potrebujejo tudi kakšen pogovor na tematiko, ki je za njih trenutno v ospredju oziroma bolj pomembna v tem obdobju," pravi. 

Na letovanju se porodi tudi kakšna simpatija in tudi kakšno zlomljeno srce. 14-letna Neža mi pokaže na pol pretrgan "ločitveni list". 

"Lani sem se z enim poročila in letos sva imela ločitev, ker pač ni šlo. Sej so razlogi navedeni na listu." – Je bila ločitev sporazumna? – "Ja. Tudi on je letos tukaj, zato sva se tudi lahko ločila, ker je bil zraven," pravi v smehu. 

Sama še poudarja, da ji letovanje v koloniji daje občutek, da veliko zmore sama. "Da sem lahko tudi malo samostojna, da ni treba, da mi skoz starši vse pomagajo. Moramo same pospravit sobo. Lani smo imele najbolj pospravljeno sobo, upam, da bomo letos tudi," se še pohvali. 

In med borovci, ob plaži, tako nastajajo večni spomini. "Med letom pa se večkrat spomnim na Zambratijo in si rečem, kako bi rada spet šla sem in spet vse videla," pravi 15-letna Manca. Letošnje je njeno zadnje letovanje tukaj kot osnovnošolke, a zagotovo ni zadnje v Zambratiji, poudarja. "Ampak se imam namen vrniti kot animator čez tri, štiri leta," zatrdi mlado dekle.