Pod daljnovodom našel odtrgano perut beloglavega jastreba

Prejšnji teden je domačin sredi travnika pri Ložah v Vipavski dolini pod visokonapetostnim daljnovodom našel sveže odtrgano perut beloglavega jastreba, so sporočili z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Dodali so, da je bila najdba še posebej nenavadna, saj preostalega dela ptice v bližini ni bilo. Ker so znani primeri, ko lahko ptica tak trk z infrastrukturo preživi, je takoj stekla iskalna akcija. Ta je pokazala, da je bilo žrtev še več. Med pregledovanjem območja pod električnimi vodi so namreč našli več poginulih osebkov večjih vrst ptic, ki jih je ubil električni udar.

"Pri kanji je bil udar tako silovit, da ji je prav tako odtrgal perut, med žrtvami pa se je znašla tudi redka velika uharica," so zapisali. Tudi jastreb ni preživel, njegovo truplo so našli dva kilometra stran.

"Koliko ptic dejansko izgubi življenje zaradi trkov z infrastrukturo, je izjemno težko natančno oceniti. Največjo nevarnost predstavljajo daljnovodi in vetrne elektrarne na pomembnih preletnih koridorjih," so še sporočili z društva za opazovanje ptic.

Pri iskanju poginulih in poškodovanih ptic si pomagajo tudi z droni, saj je pregledovanje večjih površin na terenu zahtevno. "Še večja težava pa je, da ostanki poginulih ptic v naravi praviloma ostanejo zelo kratek čas. Pogosto jih že prvo noč odnesejo mrhovinarji, kot so lisice. Velik del trkov in električnih udarov zato ostane neopažen, resnično razsežnost smrtnosti pa je tako veliko težje oceniti, kot bi lahko sklepali zgolj po številu najdenih ptic," ugotavljajo.

Dodali so, da so primeri, ko infrastruktura ob trku ptici odtrga perut, sicer redko dokumentirani, vendar znani. Zadnji tak primer se je zgodil ogroženemu rjavemu jastrebu v grškem delu Rodopov, ki mu je ob trku z vetrno elektrarno elisa odsekala perut. V Sloveniji smo zabeležili podoben primer trka sokola selca z žico visokonapetostnega daljnovoda v Mariboru.

V DOPPS opozarjajo, da so najbolj uničujoči daljnovodi in vetrne elektrarne na pomembnih preletnih koridorjih. Ptice namreč niso prilagojene umikanju objektom visoko v zraku, saj se na teh mestih z njimi nikoli niso srečale. Zato lahko največ smrti ptic preprečimo s pazljivim umeščanjem infrastrukture.

Območje med Alpami in Jadranom je eden pomembnih koridorjev za ptice, ki ga uporabljajo tudi številne velike ujede.

Odzvali so se tudi pri sistemskem operaterju ELES. Izpostavili so, da sodelujejo z društvom DOPPS in da pravkar načrtujejo namestitev odsevne signalizacije na daljnovodu, ki preči selitvene poti ptic. Gre za ukrep, ki ga je predlagal DOPPS. "Žal nam je za vsako poginulo žival, če k njenemu poginu na kakršen koli način prispeva državna elektroenergetska infrastruktura, dogodek še toliko bolj obžalujemo," so dodali. 

Poudarili so tudi, da ELES pred gradnjo svojih objektov oziroma že v postopku umeščanja teh objektov v prostor vselej pridobi vsa ustrezna dovoljenja in soglasja pristojnih institucij, "med katerimi so vedno tudi varuhi narave in življa, ter njihove zahteve in umeritve vselej, brez izjeme, dosledno upošteva". 

"Prav zato je na vseh daljnovodih, ki so bili zgrajeni v tem tisočletju, ELES namestil tudi signalizacijo, ki dokazano varuje ptice. Tudi zato so primeri, ki ga je izpostavil DOPPS, izjemno redki," so zaključili.