Pod Najevsko lipo o moči voditeljev: 'Vidimo, kaj lahko en človek naredi človeštvu'

Kot je ob predstavitvi srečanja na nedavni novinarski konferenci povedala županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, so se za takšno temo razprave odločili, ker je vojna v Ukrajini pokazala, "kaj lahko en človek, en voditelj naredi človeštvu". Temo o moči voditeljev so izbrali tudi zato, ker so letos v Sloveniji trojne volitve in vsake volitve prinesejo nekega vodjo. Srečanje pod Najevsko lipo se je sicer začelo z uvodnim, že 7. razmislekom pod lipo. Gostiteljica srečanja je poudarila, da je naloga vodje, naj si bo države, občine ali podjetja, da ima stik z ljudmi in da deluje za ljudi.

Po grobih ocenah se je na Ludranskem vrhu zbralo okoli 400 ljudi. Med njimi je bil, kot že velikokrat doslej, predsednik republike Borut Pahor, prišlo je veliko politikov vladajoče koalicije, med njimi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in nekaj poslancev, prišla sta evropska poslanca Milan Brglez in Matjaž Nemec, pa tudi nekaj predstavnikov gospodarstva, lokalnih skupnosti ter gostje iz sosednje Avstrije in drugi obiskovalci.

Slavnostna govornica na srečanju je bila etnologinja in antropologinja ter poznavalka Črne na Koroškem Marija Makarovič, ki je v govoru spomnila na zgodovino do okoli 750 let stare Najevske lipe in skrb lastnikov zanjo ter prelomne trenutke v zgodovini Slovenije, ki jim je bila priča tudi ta lipa. "Doživela je tudi prelomne volitve 24. aprila letos, ko smo se državljani in državljanke demokratične Republike Slovenije udeležili volitev poslancev in poslank v državnega zbora. V prevladujočem številu smo se odločili za evropski način življenja. Kar pomeni svobodno misliti, svobodno govoriti in delovati in biti za to odgovoren," je dejala Makarovičeva.

Izrazila je upanje, da se bodo izvoljeni in izbrani poslanci, ministri in premier vseskozi zavedali in ozavestili, da so v službi državljanov in državljank, in ne obratno. Pa tudi, da bodo uvideli, da sta iskren stik z ljudstvom ter odgovoren medsebojni pogovor ključ do rešitve vseh problemov.

Zbrane je še zadnjič v vlogi predsednika republike nagovoril tudi Pahor. Spomnil je, da smo Slovenci v zgodovini že lahko premagali velike medsebojne razlike in ocenil, da če odmislimo skrbi, povezane z epidemijo in Ukrajino, moramo priznati, da smo pripadniki srečne generacije Slovenk in Slovencev.

Vse je pozval, da pazimo na državo in na našo narodno in državljansko skupnost ter da se zavedamo, da kot pripadniki srečne generacije Slovencev "prevzemamo odgovornost, imamo na svojih ramenih dolžnost, da ta mir, to varnost, to relativno visoko raven naše blaginje zagotovimo tudi našim otrokom in našim vnukom".

Dober voditelj je tisti, ki se zaveda, da je na vodstvenem mestu zaradi ljudi in da dela z ljudmi, pa je med drugim dejala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Po njenih besedah se mora dober voditelj znati ljudem približati in jim prisluhniti, le tako mu bodo sledili, nikakor pa to po njenih besedah ne bo nekdo, ki bo vihtel bič ali palico in poskušal na silo nekaj vzpostaviti. Glede vodenja državnega zbora pa je dejala, da se strinja s trditvami poslancev, da je prva med enakimi, a nekdo mora poskrbeti za učinkovito organizacijo in da bo pri tem vztrajala.

Vodja poslanske skupine SD, koroški poslanec Jani Prednik je na razmisleku poudaril pomen dialoga z vsemi politiki, gospodarstvenici Suzana Filipančič in Denise Kramljak pa sta razmišljali o podobnostih med vodenjem podjetja in vodenjem države. Zgodovinar Milan Mrđenović je v zgodovini poiskal primere voditeljev, ki so se postavili v vlogo ljudi in dali priložnost mirnim rešitvam kriz. Župan avstrijske občine Globasnica Bernard Sadovnik pa je med drugim dejal, da mora dober voditelj krepiti tudi civilno družbo, in poudaril pomen sodelovanja, tudi čezmejnega, v okviru skupnega kulturnega prostora.