Pod stresom že skoraj vsak drugi prebivalec Slovenije

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) s sloganom "Deli izkušnjo. Prisluhni zgodbi. Naredimo spremembo" poudarja moč osebnih zgodb. Ob tem izpostavljajo, da se lahko prave spremembe na področju duševnega zdravja začnejo tudi takrat, ko nekdo zbere pogum in pove svojo zgodbo, drugi pa ji iskreno prisluhnemo.

Kot je povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ in vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA Matej Vinko, "statistični podatki niso le številke", temveč predstavljajo ljudi in njihove zgodbe. Prav zato je po njegovih besedah pomembno, da ustvarjamo okolje, v katerem se lahko izkušnje delijo, slišijo in upoštevajo.

Podatki, ki jih je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja objavil Inštitut Mediana, kažejo, zakaj je ta pogovor nujen. V mednarodni raziskavi WIN Worldviews, del katere je bila Mediana, je kar 44 odstotkov prebivalcev Slovenije odgovorilo, da so pod stresom zelo ali dokaj pogosto.

To je več od evropskega povprečja, ki znaša 40 odstotkov, in svetovnega povprečja, ki znaša 42 odstotkov. Še bolj izstopa sprememba v zadnjem letu: delež prebivalcev Slovenije, ki so pogosto pod stresom, se je povečal z 31 na 44 odstotkov.

Slovenija se med 45 sodelujočimi državami po pogostosti stresa uvršča na 18. mesto. V primerjavi z nekaterimi državami v regiji je položaj sicer boljši: na Hrvaškem je pogosto pod stresom 50 odstotkov prebivalcev, v Srbiji pa 61 odstotkov. Je pa Slovenija zabeležila izrazit porast v doživljanju stresa, saj se je delež v enem letu povečal za 13 odstotnih točk, kar je skoraj dvakrat več kot v Evropi.

Najpogosteje ljudi v Sloveniji v stres spravlja služba. Kot razlog za zadnji primer, ko so bili res pod stresom, jo je navedlo kar 35 odstotkov vprašanih. Sledita zdravje z 28 odstotki in družina s 26 odstotki. Služba je v Sloveniji pogostejši vir stresa kot v evropskem in svetovnem povprečju.

Velike so tudi razlike med spoloma. V Sloveniji je pogosto pod stresom 53 odstotkov žensk in 36 odstotkov moških. Razlika med spoloma je večja kot v evropskem in svetovnem povprečju.

Obenem nas obremenjujejo tudi stvari, na katere nimamo neposrednega vpliva oz. jih posameznik težko nadzoruje. Domača politika spravlja v stres 22 odstotkov prebivalcev Slovenije, vojne po svetu pa 21 odstotkov.

Pri slednjem je Slovenija nad evropskim in precej nad svetovnim povprečjem, po podatkih Mediane se med 45 državami uvršča na 10. mesto.

Manj kot drugod po svetu pa prebivalce Slovenije obremenjujejo finance. Pomanjkanje denarja ali dolgovi so vir stresa za 19 odstotkov prebivalcev Slovenije, v Evropi za 25 odstotkov, v svetu pa za 32 odstotkov. Tudi brezposelnost je pri nas redkeje navedena kot vir stresa, izpostavilo jo je le pet odstotkov vprašanih, medtem ko je povprečje v svetu 15 odstotkov.

Se pa Slovenci strinjajo z mnenjem Evrope in sveta glede stresa zaradi okoljskih katastrof in negativnih novic. Delež ljudi, ki je odgovoril, da jim slednje povzroča izdaten stres, je namreč pri vseh treh skupinah po 10 odstotkov.

Raziskava WIN Worldviews je med novembrom 2025 in februarjem 2026 potekala v 45 državah sveta, skupaj pa je v njej sodelovalo 45.000 ljudi. V Sloveniji je Mediana raziskavo izvedla januarja 2026 na reprezentativnem vzorcu 1018 polnoletnih prebivalcev.

NIJZ poudarja, da je duševno zdravje neločljiv del celovitega zdravja. "Je pravica in odgovornost posameznika in skupnosti, zato ga je treba varovati, krepiti in v stiski poiskati pomoč," so zapisali. Pomembno je torej tudi, kakšno okolje ustvarjamo doma, v šoli, na delovnem mestu in v družbi nasploh. Občutek sprejetosti, varnosti in pripadnosti lahko zmanjšuje stres, krepi samozavest in deluje kot varovalni dejavnik pred stiskami, dodajajo.

Prav zato na inštitutu poudarjajo pomen skupnostnega pristopa. V okviru programa MIRA so letos v devetih slovenskih regijah vzpostavili mreže za duševno zdravje, ki povezujejo različne službe, organizacije in programe ter pomagajo prepoznavati potrebe v lokalnem okolju.

Pomemben del skrbi za duševno zdravje je tudi psihološka prva pomoč. To ne pomeni, da mora posameznik prevzeti vlogo terapevta ali zdravnika, temveč da zna prepoznati, da je nekdo v stiski, pristopiti k njemu, mu prisluhniti in ga po potrebi usmeriti k strokovni pomoči.

Pri programu MIRA poudarjajo, da ljudje pogosto oklevajo, ali naj pristopijo k nekomu, ki je v duševni stiski, saj mislijo, da lahko v primeru duševnih težav ukrepajo le strokovnjaki. A podobno kot pri telesni prvi pomoči lahko tudi pri duševni stiski pomaga osnovno znanje: "Psihološka prva pomoč je osnovna podpora, ki jo lahko nudimo osebi z (razvijajočo se) duševno težavo ali stisko. Znanja psihološke prve pomoči so ključna, saj pomagajo osebi v stiski, dokler ni na voljo strokovna pomoč ali se stiska ne razreši."

V Zdravstvenem domu Ljubljana ob svetovnem dnevu duševnega zdravja svetujejo, da ljudje prisluhnejo tudi otrokom in mladostnikom, ne le njihovim besedam, temveč tudi temu, kar sporočajo s svojim vedenjem.

Pri otrocih in mladostnikih se stiska namreč ne izraža vedno neposredno. Pokaže se lahko kot umikanje, razdražljivost, sprememba vedenja, težave s spanjem, telesne tegobe, izguba zanimanja ali težave v šoli. Vsaka takšna sprememba še ne pomeni duševne motnje, je pa lahko povabilo k pogovoru.

 "Svetovna zdravstvena organizacija nas spodbuja, naj ljudem z lastno izkušnjo duševne stiske ne omogočimo le, da spregovorijo, temveč njihove izkušnje tudi upoštevamo pri oblikovanju podpore," so sporočili.

Preventiva se, kot opozarjajo, začne pri odraslem, ki spremembo opazi, otroka vpraša, kako se počuti, in njegov odgovor vzame resno. Pomembno je, da poslušamo brez hitrega presojanja, zmanjševanja pomena težav ali ponujanja takojšnjih rešitev. "Otroci in mladostniki potrebujejo varne odnose in odrasle, ob katerih lahko spregovorijo," poudarjajo.

V Sloveniji so v okviru programa MIRA pripravili smernice za psihološko prvo pomoč v primerih depresije, paničnih napadov, samomorilnega vedenja in čezmernega pitja alkohola.

V Sloveniji je na voljo široka mreža ustanov in storitev, kamor se lahko ljudje v stiski obrnejo po pomoč. Prvi vir strokovne pomoči je osebni zdravnik. Pomoč je mogoče poiskati tudi v centrih za duševno zdravje, psihiatričnih in kliničnopsiholoških ambulantah, centrih za krepitev zdravja, socialnovarstvenih službah, nevladnih organizacijah, svetovalnicah in telefonskih linijah.

Strokovnjaki Zdravstvenega doma Ljubljana lahko na primarni ravni v okviru Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov pomagajo pri zgodnjem prepoznavanju stisk, podpori otroku in njegovi družini ter iskanju ustreznih naslednjih korakov: "Člani tima, ki ga sestavljajo logoped, medicinska sestra, psiholog, specialist klinične psihologije, specialni pedagog in socialni delavec vsak s svojega strokovnega vidika sodelujejo pri oceni otrokove motnje."

"V primeru akutne duševne stiske se lahko posameznik obrne na dežurno ambulanto v zdravstvenem domu, urgentno ambulanto v psihiatrični bolnišnici ali pokliče številko 112," dodajajo na NIJZ.