Vlada se je konec maja seznanila z razlogi za podaljšanje nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko. Ti so po navedbah ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu in vojna v Ukrajini ter zapletene razmere na Zahodnem Balkanu kot tudi domnevna povečana ogroženost zaradi terorizma.
Varnostne razmere so se po njegovih besedah v vseh omenjenih regijah od zadnjega podaljšanja nadzora še poslabšale. Ob tem je izpostavil visoko stopnjo ogroženosti zaradi terorizma v več državah EU.
Kot je še zagotovil Poklukar, nadzor na meji ne bo predstavljal težav za potnike v času poletnih dopustov. Pristojni organi bodo namreč delali tako kot v preteklih letih, torej ciljno usmerjeno na skupine tihotapcev ljudi.
Slovenija je nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko zaradi poslabšanja varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in povečane nevarnosti terorizma uvedla 21. oktobra 2023. Takrat je namreč iz istih razlogov nadzor na meji s Slovenijo uvedla Italija, ki ga tako kot Slovenija vseskozi podaljšuje.
Policija je konec maja navedla, da je v prvih štirih mesecih letos obravnavala 5781 nedovoljenih prehodov državne meje, kar je skoraj 60 odstotkov manj kot v enakem obdobju lanskega leta, ko so beležili 13.573 primerov. Pri tem so najpogosteje obravnavali državljane Afganistana, Bangladeša in Maroka. Za skoraj pol nižje je tudi število prošenj za mednarodno zaščito.
Poleg Slovenije in Italije sicer nadzor na notranjih schengenskih mejah med drugim izvajajo tudi Avstrija, Nemčija, Danska, Francija, Norveška in Švedska.
Na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino so medtem v ponedeljek začele delovati tristranske patrulje slovenske, hrvaške in italijanske policije, ki bodo med drugim preprečevale morebitne varnostne grožnje in nedovoljene migracije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.