Jek bolj nevaren za Zagreb kot za Ljubljano?

Agencija RS za radioaktivne odpadke mora v skladu z odločitvijo informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar razkriti podatke iz programa razgradnje Jedrske elektrarne Krško (Jek). Gre namreč za okoljske podatke, ki morajo biti prosto dostopni javnosti.

Pred tem je Agencija RS za radioaktivne odpadke zavrnila zahtevo dveh prosilcev, naj posreduje fotokopije različice druge revizije programa razgradnje Jek in odlaganja nizko ter srednje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Pri tem se je med drugim sklicevala na izjemo poslovne skrivnosti, na izjemo dokumenta v postopku nastajanja in na dejstvo, da gre za varovano avtorsko delo.

Tem argumentom informacijska pooblaščenka ni sledila. Kot je zapisala v današnjem sporočilu za javnost, je na odločitev odločilno vplivalo dejstvo, da program razgradnje Jek vsebuje okoljske podatke, do katerih je treba dovoliti dostop, tudi če gre za poslovno skrivnost ali dokument v postopku izdelave.

Dokument namreč vsebuje podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu, podatke iz varnostnega poročila in druge podatke v skladu z zakonom o varstvu okolja. Glede teh pa je zakon o dostopu do informacij javnega značaja postavil zakonsko predpostavko, da je podan prevladujoč interes javnosti za njihovo razkritje.

Špilerjeva na čelu Sklada za financiranje razgradnje

Sicer je vlada danes na dopisni seji za največ šest mesecev za vršilko dolžnosti direktorja Sklada za financiranje razgradnje Jek in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Jedrske elektrarne Krško imenovala Aleksandro Špiler. Od leta 1993 pa do 2010 je bila zaposlena na Slovenski odškodninski družbi kot vodja oddelka zakladništva. Od leta 1995 je bila predlagana in imenovana v več nadzornih svetov ter ima licenco za opravljanje funkcije člana nadzornih svetov.

Vlada pa je s svojo potezo nekako prehitela parlamentarno komisijo za nadzor javnih financ, ki je danes vladi naročila, da imenuje vodjo te agencije. Njeni predhodnici Ksenji Žnideršič Planinc je mandat potekel 15. marca, danes pa je komisija ugotovila, da se je pri poslovanju sklada v času njenega vodenja pojavilo veliko problemov. Žnideršič Planinčeva je namreč v tem času prodala državne obveznice in kupila obveznice Dela Prodaje.

Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je povedala, da je revizija o nakupu delnic Dela Prodaje in družbe DZS, ki ju obvladuje Bojan Petan, pokazala, da nakup ni bil "v redu". Petan je po besedah predsednika komisije Andreja Vizjaka (SDS) povezan z ministrom za visoko šolstvo in predsednikom stranke Zares Gregorjem Golobičem.

Upravni odbor sklada je ocenil, da je nakup obveznic Dela Prodaje negospodaren, na "neki način" je temu pritrdil tudi nadzorni odbor sklada, je pojasnil predsednik nadzornikov Marko Mavec. Če pa je posel negospodaren, potem mora upravni odbor po njegovih navedbah oblikovati komisijo, ki mora ugotoviti oškodovanje sklada in odgovornost ter poročilo dostaviti nadzornemu odboru.

Čakajo še na računsko sodišče

Glede poslovanja v letih 2007, 2008 in 2009 pa je pojasnil, da so nadzorniki dobili poročilo ministrstva za gospodarstvo in revizijske hiše BDO. Ker pa je za poslovanje v tem obdobju v teku tudi revizija računskega sodišča, je nadzorni odbor ocenil, da dokler ta revizija ni končana, ni dovolj podatkov za ukrepanje, je še pojasnil Mavec.

Vizjak sicer ne vidi razloga, zakaj bi čakali na revizijo računskega sodišča. Ob tem je dodal, da se za to obdobje kaže "dvojna slika": Poročila nadzornega in upravnega odbora kažejo, da v tem obdobju ni bilo nepravilnosti, medtem ko jih ugotavlja vlada. Računsko sodišče naj bi osnutek poročila objavilo v začetku maja.

Jek bolj nevaren za Zagreb kot Ljubljano?

Načelnik zagrebškega mestnega urada za upravljanje v nujnih primerih Pavle Kalinić je danes izrazil nasprotovanje izgradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (Jek). Poudaril je, da predstavlja Jek večjo nevarnost za Zagreb kot za Ljubljano, ter zahteval nujen varnostni pregled slovensko-hrvaške nuklearke.

Kalinić je pojasnil, da so z današnjo novinarsko konferenco želeli pripraviti hrvaško javnost na vključitev celotne znanstvene in strokovne javnosti v razpravo o napovedani izgradnji drugega bloka Jek ter na zahtevo, da je potreben nujen varnostni pregled Jek.

"Slovenci niso obupali nad izgradnjo Jek 2. Predvideno je, da bi omenjena elektrarna imela moč med 1200 in 1400 megavatov, kar je preveč za slovenske potrebe. Edini motiv je dobiček," so Kalinićevo izjavo povzeli hrvaški spletni portali.
Ocenil je, da je izgradnja "nedopustna", posebej ob zamislih, da bi podaljšali obratovanje stare jedrske elektrarne v Krškem za 20 let po letu 2023, ko naj bi jo zaprli.

Dodal je, da podpirajo stališče parlamenta avstrijske Koroške, ki po njegovih besedah tudi nasprotuje izgradnji drugega bloka Jek. Deželni koroški zbor je v četrtek v Celovcu sicer zahteval čim prejšnje zaprtje Jek. Ob tem je zagrozil, da bo od avstrijske vlade zahteval veto na vstop Hrvaške v EU, če bo ta država, ki je tako kot Slovenija polovična lastnica nuklearke, nasprotovala zaprtju.

Kalinić je danes tudi izjavil, da je Jek veliko bolj nevarna za Hrvaško in Zagreb kot za Slovenijo in Ljubljano, predvsem zaradi "vetrov in bližine". Njegovo oceno so podprli tudi hrvaški znanstveniki, ki so bili na novinarski konferenci, biofizik Vladimir Paar in medicinski fizik Mladen Vrtar. Po video povezavi iz Švice je njihovo mnenje podprl tudi fizik Davor Pavuna.