Policija je lani prisluškovala 168 osebam in 472 priključkov - ena oseba ima namreč lahko tudi več telefonskih številk. Leta 2002 so prisluškovali 222 osebam in 505 priključkov, leta 2001 pa 199 osebam in 454 priključkom. Poročila o teh številkah so redno objavljali do leta 95, potem pa prenehali.
Direktor slovenske policije, Darko Anželj pravi, da do pred kratkim ni dobil zahtev, ki bi kazale, da bi ti podatki zanimali javnost. "Ko je informacija, da naj bi policija te podatke objavila, prišla do mene, sem bil takoj za to, da se objavijo," dodaja Anželj. Vsa prisluškovanja so uporabili pri preiskovanju kaznivih dejanj. Več kot polovica prisluhov je bila v zvezi s kaznivimi dejanji preprodaje mamil, petina z nedovoljenim prehodom čez državno mejo, sledijo pa dajanja podkupnin, kazniva dejanja v zvezi z orožjem in ostalo. Policija namerava prakso objavljanja teh podatkov obdržati.
Ministrstvo za obrambo je bilo pri dajanju informacij bolj skopo. Sporočili so le, da je njihovo Obveščevalno varnostna služba v letu 2003 uporabila manj kot 5 nadzorovanih ukrepov iz svoje pristojnosti.
Podobno skrivnostni so na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.
Boštjan Šefic, namestnik direktorja Sove je dejal le, da je število bilo majhno. "Se pa odvisno od posameznega leta in varnostnih razmer število giblje v okviru desetih odredb," pravi Šefic. Vendar na Sovi zagotavljajo, da se njihovo delo razlikuje od policijskega - ko je primer tistega, ki so mu prisluškovali, zaključen, lahko policisti tudi objavijo, da so dokaze dobili s prisluškovanjem. Pri Sovi pa ostaneta tajna tako podatek o načinu pridobivanja nekega podatka, torej prisluhu samem, kot tudi na ta način pridobljeni podatek, saj ga uporabijo naprej, so pojasnili na Sovi.
Mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede, Matej Kovačič, ki se ukvarja prav z mejami zasebnosti in nadzora, pa pravi, da bi morali biti vsi ti podatki javni, predvsem zato, ker objavljanje teh podatkov omogoča transparentnost in nadzor nad delom teh služb, kar je zelo pomembno za demokracijo. "Mislim pa, da objava teh podatkov ne škoduje operativnemu delu teh služb", še dodaja Kovačič. Vrhovno sodišče je zavrnilo Kovačičevo prošnjo za podatke o Sovinih dejavnostih, napoveduje pa pritožbo pri pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja, ki bo najbrž postavila pravila pri dajanju teh podatkov v javnost.
Kljub temu, da je policija postregla s podatki o tem, kolikokrat so prisluškovali, opozicijska poslanca Drobnič in Jerovšek vztrajata pri sklicu izredne seje. Težava - kot pravita - ni v zakonitem prisluškovanju, pač pa v nezakonitem.
Predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb je dolžan sklicati izredno sejo in bo po vsej verjetnosti to storil v ponedeljek. Na seji bodo obravnavali predloge, ki jih je pripravila Nova Slovenija. "Mislim namreč, da je izredno pomembno, da se komisija sooči z novimi momenti, z novimi pričevanji o morebitnem nepooblaščenem prisluškovanju," pravi Jožef Jerovšek, predsednik komisije.
Na izredni seji naj bi se dogovorili tudi o morebitnih nenapovedanih nadzorih pri pooblaščenih operaterjih, pravi Janez Drobnič, da bi tako ugotovili ali do nezakonitega prisluškovanja prihaja in če, kje se tako prisluškovanje dogaja. Komisija mora po njegovem mnenju imeti pooblastilo, da njeni člani nenapovedano pridejo do operaterja in ugotovi, kako je s prisluškovanji. To lahko ugotovijo z nadzorom komunikacijskih vodov. Tako Jerovšek kor Drobnič poudarjata, da s podatki, ki jih je objavila policija, razpolaga tudi komisija, a problem tiči drugje.
"Nadzor kot ga opravlja komisija za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami je omejen in ima omejene možnosti," pravi Janez Drobnič. S tem se strinja tudi Jerovšek. Tudi, ko so prisluškovali novinarju Rancu, so obstajali zakoni, ki so jasno določali zakonito prisluškovanje, pa se je vseeno zgodilo, da so mu prisluškovali brez odločbe sodišča.
