Dan Podjed: Državni zbor je postal resničnostni šov

"Res bom potreboval nekaj časa, da postavim red v parlamentu. Ne zato, ker ne bi znal, ampak se določene poslanke Svobode obnašajo tako pocestniško, da bo to še veselje. Opravičujem se v njihovem imenu. Vse bo ok," je sinoči na svojem Facebook profilu zapisal predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović.

Objava je sprožila burne odzive, Stevanović pa je v komentarjih dodatno pojasnil, da za pocestnici ni označil poslank Gibanja Svoboda, pač pa zgolj njuno vedenje. Ali to kaj zmanjša problematičnost izjave? "Besede bolijo. Če nekomu rečeš, da je pes ali da je pasji, ni bistvene razlike. Gre za to, da žališ nekoga, ki dela s teboj, ki ga boš verjetno gledal še leta in boš moral z njim sodelovati," je za 24ur.com ocenil antropolog Dan Podjed.

Zgrožen je nad tem, kar se trenutno dogaja tako v državnem zboru kot na družbenih omrežjih, kjer ljudje opazimo samo še tisto, kar je ekstremno – žaljivo, agresivno, sovražno, kar izstopa iz povprečja, posledično pa postajamo razdeljeni in skregani med seboj. "Težava je v tem, da potem to, kar je ekstremno, postane normalno. Naslednjič bo treba iti še korak dlje in še korak dlje ... Na to ne smemo pristati!" opozarja.

Pred desetimi leti je zaradi besed in objav, tudi medijskega poročanja, umrl ravnatelj. Zadnji boleči dokaz, kam lahko pripeljejo zmerjanje, grožnje, sovražni in žaljivi govor, ki se širi po družbenih omrežjih, je smrt priljubljenega Celjana Dušana Konde. "Kje se to začne? Žal pogosto na vrhu. V ZDA se jim je to zgodilo z aktualnim predsednikom Trumpom, ki vzpostavlja nove standarde komuniciranja, ki so zelo nizki. Včasih je veljalo, da se moraš na taki poziciji postaviti malo višje, zdaj pa moraš iti očitno kar se da nizko."

Predstavniki državnega zbora, vključno s predsednikom, so izvoljeni predstavniki ljudstva in so najvišji zgled vsem ostalim. "Stevanović je vodja DZ, prvi med enakimi – kot je tudi sam rekel – torej mora sodelavce in sodelavke obravnavati na spoštljiv način."

Žal pa je DZ postal resničnostni šov – nenehno iskanje nečesa, kar izstopa, besed, dejanj, načina oblačenja, komuniciranja ... "Državljani in državljanke si ne želimo gledati šova, tega imamo dovolj v vsakdanjem življenju. Želimo si živeti mirno življenje. Tukaj v mislih nimam samo predsednika DZ, ampak vse poslance – če se ne znajo normalno pogovarjati in komunicirati spoštljivo, potem niso primerni za to pozicijo in je bolje, če jih nadomesti umetna inteligenca, ki se ta hip obnaša bolj spoštljivo od ljudi."

Socialna omrežja so nas naredila bolj asocialne, težava je tudi v tem, da je politika postala prepomembni identitetni označevalec. "Kar naenkrat smo se ljudje začeli opredeljevati glede na to, za koga volimo, in ne, kdo smo. Sosedje so skregani med seboj, ker je eden volil drugače. Pustiti moramo pravico ljudem, da volijo kogarkoli – temu se reče demokracija – hkrati pa se moramo s tem človekom znati pogovarjati. Ker moramo v naši državi sobivati, ne moremo se ločiti. Mislim, da nujno potrebujemo – ne samo Slovenija, pač pa cel svet – neko kolektivno terapijo – tečaj komuniciranja, prijaznosti, spoštljivosti in drugih temeljnih vrednot. Za začetek lahko s tako terapijo začnejo v državnem zboru."

Stevanovićevo opravičilo poslankama bi bilo zato na mestu, še dodaja. "Dober začetek je, če si dva človeka sežeta v roke. Moramo se zavedati, da ljudje potrebujejo vzor. Tudi če ti nekdo zabrusi nekaj žaljivega, ni treba takoj odvrniti z enakim načinom komuniciranja. Dobro namreč spodbuja dobro, slabo pa vzgoji še več slabega."

Prepričan je, da bi morali odgovornost za to, kar se dogaja nam in po svetu, prevzeti tudi lastniki družbenih omrežij. "Od Zuckerberga in Muska dalje. Ker je to njihov poslovni model. Živijo od naših sporov. Tiho ploskajo ob tem, ko vidijo, kako se ljudje po svetu kregajo. Bes je tisto, kar ta hip poganja socialna omrežja."

Zato poziva, da vsi uporabniki družbenih omrežij, preden stisnemo tipko objavi, premislimo, ali je to primerno. "Če nismo prepričani, pokažimo zapis nekomu blizu nas, in če se bo namrščil, to mogoče ni najboljše sporočilo, ki ga velja deliti s svetom. Naj ostane v naši glavi, delimo pa lahko kaj bolj spodbudnega – nekaj, kar nas povezuje," zaključi naš sogovornik.