Zagovornik je bil anonimno seznanjen z domnevno diskriminatorno prakso podjetja s področja kovinostrugarstva pri izplačilu nagrade iz naslova poslovne uspešnosti oziroma t. i. božičnice za leto 2023. Iz prijave diskriminacije je izhajalo, da se je podjetje odločilo nagrado izplačati samo zaposlenim, ki bodo v obdobju, za katerega se izplačuje, delali vsaj 174 ur, pri čemer bo nagrada sorazmerno nižja tudi glede na dejansko odsotnost z dela.
Zagovornik se je nagibal k ugotovitvi posredne diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, nosečnosti in starševstva. Merila za izplačilo božičnice so bila sicer določena enako za vse zaposlene, negativne posledice pa so povzročila le tistim, ki so bili med letom bolni oziroma so morali biti z dela odsotni zaradi rojstva in skrbi za otroka oziroma druge družinske člane.
"Posredna diskriminacija po zakonu o varstvu pred diskriminacijo obstaja, kadar je oseba ali skupina oseb z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse v manj ugodnem položaju kot druge osebe," so zapisali pri zagovorniku.
Kot so pojasnili, je podjetje po več izmenjanih vlogah z njimi "ugotovilo, da je ravnalo diskriminatorno in vsem prikrajšanim zaposlenim nakazalo polno božičnico za leto 2023". Pri tem naj bi imela ključno vlogo seznanitev podjetja s sklepom vrhovnega sodišča, ki je v individualnem sodnem sporu nedavno odločilo, da je različno obravnavanje zaposlenih na podlagi njihovih osebnih okoliščin, v konkretnem primeru zdravstvenega stanja, pri izplačilu nagrade iz poslovne uspešnosti podjetij nedopustno.
Zagovornik Miha Lobnik je odziv konkretnega podjetja pozdravil: "Pri zagovorniku že od leta 2019, ko smo obravnavali prvi primer diskriminacije pri božičnici, poudarjamo, da odsotnost z dela, zaradi katere izmed osebnih okoliščin zaposlenih, kot so zdravstveno stanje, invalidnost, nosečnost in starševstvo, ne sme biti razlog za to, da bi zaposleni prejeli nižjo božičnico. Ko se to zgodi, je tudi po oceni vrhovnih sodnikov to diskriminacija."
Ko zaposleni opazijo domnevno diskriminatorno ravnanje, lahko delodajalce sami seznanijo s sodno prakso in se poskušajo dogovoriti o odpravi nepravilnosti, je svetoval.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.