Vlada je sprejela predlog zakona o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev, po katerem bodo banke in hranilnice za obdobje 12 mesecev lahko odložile plačila posojil gospodarskim družbam, zadrugam, samostojnim podjetnikom in kmetom. Tistim, ki jim je bilo z odlokom onemogočeno poslovanje, morajo banke to obvezno odobriti.
Pogoj je, da podjetje plačuje davke
Finančni minister Andrej Šircelj je po današnji seji vlade pojasnil, da gre za odlog obveznosti iz kreditnih pogodb, sklenjenih z bankami in hranilnicami, za obdobje 12 mesecev. "Gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki, samozaposleni in kmetje se bodo lahko z bankami dogovorili za odlog obveznosti za obdobje 12 mesecev," je dejal Šircelj. Zakon določa tudi pogoje, kdaj bodo banke in hranilnice to lahko storile.
"Pogoj je, da je družba solventna in da dejansko posluje, da plačuje davke," je pojasnil. Tistim, ki jim je bilo z državno odredbo onemogočeno poslovanje, kot so gostinski obrati, bodo morale to banke obvezno odložiti, saj jim je bilo onemogočeno pridobivanje prihodkov.
O pogojih odloga se bodo morali posojilojemalci sicer dogovoriti z bankami in hranilnicami.
Šircelj o odzivu bank: "Niso navdušene"
O predlogu je vlada obvestila tudi Banko Slovenije, ki po njegovih besedah predlogu ni nasprotovala. "Zakonski predlog tudi ne predvideva poroštva za banke v tem pogledu. Prepričan sem, da je danes likvidnost v bančnem sistemu stabilna in robustna in ta zakon ne bo nikakor vplival na sam finančni sistem in finančno stabilnost v državi," je dejal.
Banke po Šircljevih besedah nad ukrepom niso navdušene.
Delavec bo na čakanje lahko napoten za največ tri mesece
Odbor DZ za delo je danes brez glasu proti potrdil predlog zakona, po katerem bo država pomagala delodajalcem, ki zaradi pandemije koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenim hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo.
Namen zakona, ki se bo po sprejetem dopolnilu imenoval zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, je ohranitev čim več delovnih mest v spremenjenih razmerah na trgu, ki so ali bodo posledica izbruha novega koronavirusa, je povedal resorni minister Janez Cigler Kralj in dodal, da gre za prvi ukrep, verjetno bodo sledili dodatni.
Delodajalci bodo morali delavcem, ki jih bodo napotili na čakanje na delo, izplačati 80 odstotkov nadomestila plače, ki je povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih. Pri tem bo delodajalec kril 60 odstotkov, država pa 40 odstotkov teh 80 odstotkov nadomestila. Delavec bo lahko na čakanje napoten največ za tri mesece, delodajalec bo lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače uveljavil le enkrat in največ za tri zaporedne mesece.
Do pomoči ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, ki so kršili delovno zakonodajo ali ki so v postopku zaradi insolventnosti. Do 80 odstotkov nadomestila plače bodo upravičeni tudi delavci, ki bodo morali biti v karanteni, bo pa v tem primeru plačilo v celoti krila država.
Odbor je sprejel več dopolnil, s katerimi je med drugim med upravičence vključil samozaposlene ter upravičencem omogočil odlog plačila socialnih prispevkov za april, maj in junij letos za dve leti.
Z ukrepi na kmetijskem trgu država želi zagotoviti zadostno oskrbo s hrano
Na dnevnem redu odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil tudi predlog zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov, ki ga je ta soglasno podprl. "Hvala poslancem za zelo konstruktivno razpravo," je ob tem na Twitterju zapisala ministrica Aleksandra Pivec. Z njim bo vlada uredila možnosti omejitve prometa s kmetijskimi pridelki, živili in živalmi, predvsem za namen prehrane ljudi, da bi tako zagotovili zadostno oskrbo s hrano.
Zelena luč predlogu zakona, ki ustavlja tek rokov v sodnih in upravnih zadevah ter prekinja prestajanja zapornih kazni
Odbor DZ za pravosodje pa je dal zeleno luč predlogu zakona, ki zaradi epidemije koronavirusa začasno ustavlja tek rokov v sodnih in upravnih zadevah ter prekinja postopke pozivov na prestajanje zaporne kazni. Večina na odboru je ocenila, da je predlagani zakon v tem trenutku smiseln in potreben.
Predlog zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni, ki ga bo DZ po nujnem postopku predvidoma obravnaval na izredni seji še ta teden, po besedah ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič določa, da roki v sodnih zadevah v času epidemije koronavirusa ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Prav tako se lahko v tem času javnost začasno izključi iz glavne obravnave ali njenega dela.
Tudi roki v upravnih zadevah v tem času ne bodo tekli, razen ko gre za nujne zadeve. Pri tem se bo za vsak primer posebej določalo, ali gre za nujno zadevo ali ne. Tam, kjer roki tečejo, pa je treba stranke o tem posebej obvestiti, da česa ne zamudi, je povedala ministrica.
Predlog za potrebe možnega ukrepanja zaradi koronavirusa posega tudi v delo zaporov. Med drugim po besedah ministrice določa, da roki za začetek prestajanja zaporne kazni ne tečejo. Direktor zapora bo lahko, če bo treba zaradi preprečitve širjenja epidemije, za en mesec tudi prekinil prestajanje zapora obsojencu, kadar pri tem ne bo varnostnih zadržkov. Pri tem bo treba te posebej ugotavljati.
Predlog določa tudi, da lahko direktor zapora predčasno odpusti obsojenca, ki je največ šest mesecev pred iztekom kazni. Pri tem pa mora upoštevati določbe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki veljajo za pogojni izpust, torej da je obsojeni prestal dve tretjini kazni in da se obnaša vzorno.
"V zaporih imamo veliko prostorsko stisko, poleg tega imamo velike težave s pomakanjem pravosodnih policistov," je razloge za ukrepe navedla ministrica.
Večina na odboru je ukrepe ocenila kot smiselne in potrebne. Nekaj večjih pomislekov imajo v LMŠ, kjer se jim po besedah Tine Heferle zdi, da so nekateri ukrepi glede izpusta zapornikov zastavljeni preveč široko in da je treba gledati tudi na varnost ljudi. Predlagali so dopolnilo, po katerem predčasni izpust ne bi bil mogoč za zapornike, ki so bili obsojeni na pet ali več let zapora.
Po besedah Kozlovičeve ministrstvo dopolnila ne podpira, saj da gre za osebe, ki so že prestale večji del, in sicer 80 ali 90 odstotkov kazni, poleg tega bo pri izpustu potrebna posebna varnostna presoja direktorja zapora.
Odbor dopolnila ni podprl, v LMŠ pa so napovedali, da zakona, ki mu sicer ne nasprotujejo, zato ne bodo podprli.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.