Zakon o državnih jamstvih za posojila malim in srednjim podjetjem do 80 odstotkov glavnice, velikim podjetjem pa do 70 odstotkov glavnice velja od konca aprila. Država bo po njem jamčila za posojila v vrednosti največ 10 odstotkov lanskih letnih prihodkov, in sicer podjetjem, ki niso v težavah.
Posojila bodo morala biti namenjena izključno financiranju osnovne dejavnosti, njihova ročnost pa ne daljša od petih let. Država bo krila določen delež glavnic kreditnih pogodb, katerih skupni znesek ne presega dve milijardi evrov. Čeprav zakon velja že nekaj časa, pa je kar dolgo trajalo, da so deležniki uskladili izvedbene akte, da bi shema državnih poroštev za likvidnostna posojila lahko začela delovati v praksi. Po ocenah iz bančnega sveta bo v polnosti zaživela jeseni.
Konec marca je začel veljati tudi zakon, ki omogoča odlog plačila kreditnih obveznosti podjetjem, samostojnim podjetnikom, zadrugam, nosilcem kmetijskega gospodarstva in drugim fizičnim osebam.
Po najnovejših podatkih Banke Slovenije so banke in hranilnice prejele 23.100 vlog podjetij in prebivalcev za odobritev odlogov plačil. Skupni obseg teh kreditov znaša 2,5 milijarde evrov, znesek odloženih plačil za odobrene vloge pa 333 milijonov evrov. Tri četrtine vseh doslej prejetih vlog so banke prejele v prvem mesecu veljave zakona. Banke so večino vlog že odobrile.
V tem času so banke kreditirale tudi podjetja, ki so potrebovala likvidnostna posojila, povezana s pandemijo covid-19. Prejele so 1200 vlog za nova likvidnostna posojila v skupni vrednosti 668 milijonov evrov. Približno polovico so jih že odobrile.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.