"Vstop v Nato je v strateškem interesu države"
V nasprotju z Mladim forumom združene liste se Mladi liberalni demokrati in demokratke zavzemajo za vstop Slovenije v Nato. Po njihovem mnenju mora za natančno informiranje javnosti poskrbeti predvsem vlada. Kot so poudarili, je vstop v zvezo Nato v strateškem interesu države, saj naj bi bil edino Nato sposoben nuditi varnost svojim članicam.
Slovenija naj bi po njihovem mnenju kot članica imela možnost oblikovati politiko zveze, hkrati pa je zveza klub najbogatejših in najvplivnejših držav sveta, zato naj bi se mednarodni položaj Slovenije s članstvom okrepil. Tudi stroški namenjeni za vojsko bi bili po mnenju podmladka z včlanitvijo nižji, kot če bi Slovenija morala sama vzpostaviti moderne sisteme obrambe.
Podmladek LDS ima nov program
V podmladku se zavzemajo tudi za legalizacijo evtanazije in dekriminalizacijo uporabnikov in posesti manjših količin drog za lastno uporabo, ter ustreznejše ločevanje med manj in bolj nevarnimi prepovedanimi drogami.
V resoluciji o sodobnejših pristopih na področju politike do prepovedanih drog so Mladi liberalni demokrati poleg že omenjenega med drugim zapisali, da bi morali za odvisnike, ki so storili prekršek ali milejšo obliko kaznivega dejanja, da bi prišli do sredstev za nakup prepovedanih drog, uvesti možnosti izbire prostovoljnega ali obveznega zdravljenja namesto kazni. Država bi morala vzpodbujati programe ozaveščanja mladih o škodljivih posledicah uporabe prepovedanih drog, nadaljevati pa bi morala tudi omejevalno politiko uporabe alkohola in tobaka.
Mladi liberalni demokrati tudi ugotavljajo povečanje nestrpnosti in nasilja do drugih in drugačnih, zato od vlade zahtevajo aktivnejši pristop k delovanju akcije Vsi drugačni – vsi enakopravni, ter v promocijo človekovih pravic. Parlament bi moral urediti tudi pravno – formalni status istospolnih partnerjev, ki bi moral biti v pravicah in dolžnostih izenačen s heteroseksualnimi partnerstvi.
Podmladek LDS se tudi zavzema, da bi v Sloveniji ustvarili okolje in pogoje za osebnostni razvoj mladih. V razpravo o tej temi bi morali poleg političnih strank povabiti tudi civilno družbo, v prvi vrsti nevladne mladinske organizacije. Po njihovem mnenju bi morali na področju nacionalne mladinske politike posebno pozornost nameniti vsem vrstam izobraževanja.
