Protestniki spet zavzeli slovenske ulice: Oblast naj končno prizna podnebno krizo

Podnebje je bilo tudi v središču petkovih protivladnih protestov v središču Ljubljane. Oktobrina Peterin iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je zvečer v središču Ljubljane poudarila, da mladi zahtevajo sistemske spremembe, ki bodo vsem omogočile dostojno življenje v skladu z omejitvami okolja. Cilje je mogoče doseči le skupaj, je poudarila in pozvala k povezovanju in gradnji gibanja. "Gre za konkretne, premišljene, argumentirane zahteve, ki jih morajo v tej državi postavljati mladi, ker jih politika ni zmožna oz. jih noče postavljati," pa je poudaril vidni član protestnega gibanja Jaša Jenull.

 Petkovi protestniki so v sporočilu za javnost tudi poudarili, da ne bodo nastopili na prihodnjih volitvah: "Prihajajo volitve in na današnjem petkovem protestu  vsem strankam (tako tistim, ki so že v parlamentu, kot vsem, ki se na novo ustanavljajo) sporočamo, da bomo o prihodnjih politikah v Sloveniji odločali mi: volilke in volilci, ljudje. V zadnjih mesecih je postalo jasno, da je večina političnih strank že vstopila v predvolilno kampanjo: s strateškim pozicioniranjem, visokoletečimi slogani in obljubami 'bonbončkov' nabirajo glasove, s katerimi bi si radi pridobili politične stolčke v prihodnji sestavi vlade." 

 Vsak teden pa je hkrati vedno bolj jasno, da vlada Janeza Janše pušča nepopravljive posledice za sistem, kot ga poznamo v Sloveniji in da zgolj politične obljube in lepotni popravki ne bodo dovolj, izpostavljajo.

Obregnili so se tudi ob nastajajoče stranke:  "Že več kot 10 let, lahko vidimo v Sloveniji tendenco po ustanavljanju novih strank tik pred volitvami. Razočaranje nad obstoječimi politikami, starimi obrazi in nenehnimi prepiri med "levimi" in "desnimi", tovrstne stranke izigravajo s poudarjanjem svoje "sredinskosti" in "povezovalnosti". Unovčijo nazaupanje ljudi v sistem in obljubijo nove sanje. Vendar pa nas je zgodovina naučila, da je naš optimizem redko upravičen. In da je predvsem v predvolilnem času izjemno lahko nekaj reči, veliko težje pa je to narediti v času po volitvah. Prevečkrat smo šli na led", sporočajo in poudarjajo, da stranke ne bodo ustanovili. 

 Mladi: V treh letih se ni nič spremenilo

Pia Zupančič iz Mladih za podnebno pravičnost, ki je na tovrstnih protestih že tretje leto, je poudarila, da se v tem času ni nič spremenilo: "Politiko neprestano opozarjamo na zanemarjanje podnebne politike, ampak zmeraj naletimo na gluha ušesa. Namesto progresivnih odločitev in zakonov smo letos morali na voliščih braniti pitno vodo in v prihodnosti se nam ne obetajo spremembe. Tudi v našem lokalnem okolju, v Pomurju, ni govora o okoljevarstvenih ciljih in vsak dan vidimo, kako narava okoli nas propada pred našimi očmi."

Poudarila je, da imajo mladi dovolj takega odnosa in neresnosti: "Izjemno nas skrbi za našo prihodnost, zato smo letos na ulicah z zelo realnimi zahtevami, ki se lahko začnejo uresničevati takoj, kajti naši politiki vse preradi delajo plane za daljno leto 2050, ko bo za ukrepanje že zdaleč prepozno. Prehod v manj ogljično, socialno pravičnejšo in bolj okoljevarstveno družbo moramo torej začeti sedaj, saj reševanje podnebne krize zajema tudi sistemske spremembe in ne samo individualnih, kot bi marsikdo rad, da bi ljudje verjeli." 

Letos so protestniki in ves svet dobili potrditev, da je vrag že zdavnaj odnesel šalo. Ob izidu letošnjega poročila IPCC je svet namreč dobil jasno sporočilo, da je treba nekaj narediti in to zdaj: "Za razliko od prejšnjih poročil so se v tem poročilu pojavile zelo jasne izjave, ki krivdo za podnebne spremembe odločno postavijo na ljudi in opozarjajo, da bo v primeru, če svoje uporabe neobnovljivih virov energije ne bomo ustavili do leta 2030, prepozno. Zaradi neodzivnosti slovenske vlade na prejšnje zahteve in proteste so se znotraj gibanja Mladi za podnebno pravičnost odločili, da ponovno zaženemo pobudo za vseslovenske proteste."

'Oblast naj končno prizna podnebno krizo'

Nujnosti odziva na podnebno krizo ali pomena zdrave in bujne narave se še vedno ne zavedajo slovenski odločevalci, na dan, ko so znova v petek odšli na ulice, poudarjajo v gibanju Mladi za podnebno pravičnost: "Naravo in ljudi vztrajno postavljajo za kapital. Temu smo bili nazadnje priča letos na poletnem referendumu za vodo, kjer se je ljudstvo z veliko večino postavilo v bran naravi. A namesto dejstva, da moramo braniti osnovne pravice ljudi in narave, bi morali biti priča radikalnim spremembam slovenske podnebne politike. Ta naj končno začne poslušati ljudstvo in prične z izvajanjem naših konkretnih in izvedljivih ukrepov, saj se nam čas za pravočasno ukrepanje izteka. " 

Politična oblast naj končno prizna podnebno krizo in jo prične nemudoma in aktivno reševati z ustreznimi in pravičnimi ukrepi, izpostavljajo Mladi za podnebno pravičnost: "Slovenija je glede na najnovejšo raziskavo Climate Change Performance Index 2021 trenutno država z najslabšo podnebno politiko v Evropski uniji. Kljub vse resnejši situaciji vlada v zadnjih nekaj letih ni uvedla nobenega ukrepa, ki bi pripomogel k podnebni pravičnosti in s tem tudi boljši prihodnosti. Do leta 2030 zahtevamo opustitev uporabe premoga s celostnim in socialno pravičnim prestrukturiranjem premogovnih regij."

Za ohranitev prihodnosti potrebujemo hitre in korenite ukrepe, so prepričani. Trenutna vizija slovenske podnebne strategije temelji na viziji, da bomo do leta 2050 60 % energije pridobivali iz obnovljivih virov in da se do najhitreje leta 2033, a najverjetneje do 2038, zapre velenjski premogovnik in termoelektrarno. Ampak to ni dovolj, saj nam časa za pomoč okolju primanjkuje. Da bi dosegli cilje Pariškega sporazuma, bi morale vse razvite države (države OECD), vključno s Slovenijo, premog opustiti najkasneje do leta 2030, so izpostavili in dodali, da zahtevajo učinkovito in dostopno trajno mobilnost.

"Velika večina ljudi se namesto okolju prijaznejšega načina transporta odloča za osebni prevoz, to lahko pripišemo poraznemu stanju slovenskega javnega prevoza, ki je mnogo dražji od vožnje z osebnim avtomobilom, ima slabe povezave in pogosto zastarele vlake in avtobuse. Prav tako pa po Sloveniji primanjkuje urejenih kolesarskih poti, tako v urbanih kot v ruralnih območjih," sporočajo Mladi za podnebno pravičnost.