Slovenija je Kjotski protokol ratificirala 21. junija. Pravila protokola so sprejeli na lanskem novembrskem zasedanju v maroškem Marakešu. Zdajšnje konference, ki poteka od 23. oktobra, se udeležuje približno 3000 predstavnikov vlad, nevladnih organizacij in strokovnjakov iz 180 držav.
Pred začetkom ministrskega dela zasedanja tokratne konference se mnenja o skupni deklaraciji, ki naj bi jo sprejeli ob koncu zasedanja 1. novembra, precej razhajajo. Tako predvsem EU opozarja, da zaščite podnebja in gospodarskega razvoja revnejših držav ni mogoče povezovati, saj bi se s tem zmanjšala osredotočenost na ukrepe, ki so nujni za zaščito podnebja. Ob tem EU pojasnjuje, da njeno stališče nikakor ni usmerjeno proti interesom revnejših držav, saj te najbolj trpijo zaradi podnebnih sprememb. EU tudi ne pristaja na dejstvo, da osnutek sklepne deklaracije ne vsebuje perspektive o zaščiti podnebja za obdobje po letu 2012.
To moti tudi nekatere nevladne okoljske organizacije, ki ob tem opozarjajo, da Kjotski protokol v osnutku deklaracije sploh ni omenjen. Okoljevarstveniki zahtevajo, naj se v deklaraciji kot cilj zapiše, da ogrevanje Zemljine atmosfere ne sme preseči dveh stopinj Celzija. Predstavniki organizacije World Wide Fund for Nature pa so posebej izpostavili, da zgolj Kjotski protokol ne zadostuje za preprečitev grozečih podnebnih sprememb.
Zavarovalnice so namreč že posvarile, da naj bi škode, ki jih povzročajo naravne katastrofe, v prihodnjem desetletju letno dosegle kar 150 milijard dolarjev, je razvidno iz študije, ki jo je v torek v New Delhiju objavil okoljski program ZN - UNEP. Letos naj bi škode predvidoma dosegle 70 milijard dolarjev. Direktor UNEP Klaus Toepfer pa je objavo sporočila pospremil z besedami, da so ravno najrevnejše države tiste, ki bodo najbolj trpele zaradi podnebnih sprememb, saj nimajo niti denarja niti drugih virov za premostitev težav, ki jih povzročajo naravne katastrofe. V pričakovanju ruske ratifikacije Kjotski protokol, sprejet leta 1997, bo najverjetneje stopil v veljavo prihodnje leto, saj se krepijo pričakovanja, da ga bo Rusija ratificirala še letos ali pa v prvi polovici prihodnjega leta. S tem bo dosežen prag za njegovo uveljavitev, po katerem ga mora ratificirati najmanj 55 držav, ki so skupno odgovorne za najmanj 55 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Rusija je namreč odgovorna za 17,3 odstotka emisij, protokol pa je doslej od 111 držav podpisnic ratificiralo 96 držav, ki so skupno odgovorne za 37,4 odstotka emisij toplogrednih plinov. Sicer pa Kjotski protokol predvideva, da morajo industrijske države do leta 2012 v primerjavi z letom 1990 za 5,2 odstotka znižati emisije okolju škodljivih plinov.
