Vremenski ekstremi, poplave, ki smo jim bili priča, bodo vse pogostejši. Število dni s snežno odejo se bo do konca stoletja skoraj prepolovilo, v zadnjih 60-ih letih se je ozračje v Sloveniji segrelo za dobri dve stopinji, opozarjajo klimatologi, kar je dvakrat več od svetovnega povprečja.
Opozorila, da z veliko hitrostjo drvimo po napačni – katastrofalni – poti, so vse glasnejša, podatki pa vse bolj zaskrbljujoči. Vsaka od preteklih štirih dekad je bila vse toplejša.
Naš planet je za dobro stopinjo toplejši kot v času pred industrijsko dobo. Cilj, ki ga zasledujemo in bi še omogočal obvladljivo soočanje s podnebno krizo, je 1,5 stopinje do konca tega stoletja. A težava je, da se cilju približujemo hitreje od pričakovanega. "Obstaja verjetnost, da bi 1,5 stopinje Celzija, kolikor smo si zadali kot cilj po Pariškem sporazumu, začasno presegli že letos," opozarja dr. Žiga Zaplotnik z Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi.
Toplejše ozračje, več padavin
"Za vsako stopinjo rasti globalne povprečne temperature je pogostost ekstremnih padavin dvakrat višja," nadaljuje Zaplotnik. Število deževnih dni se bo v prihodnje zmanjšalo, ne bo se pa zmanjšala količina padavin, pojasnjuje Luka Honzak z Agencije za okolje. To pomeni, da bo v kratkem obdobju padla velika količina dežja.
Prav tako bodo pogostejši vročinski ekstremi, dolžina in jakost vročinskih valov pa se bosta povečali. Na Agenciji za okolje temperature spremljajo že 60 let, dviganje pa zdaj opažajo že v vseh letnih časih.
Ekipa 24UR Inšpektor je preverila, kako pogoste bodo poplave, ki so ohromile državo, uničile domove in zarezale v življenja marsikatere družine, kako se podnebnim spremembam lahko prilagodimo in kako jih lahko upočasnimo.
Več v oddaji 24UR na VOYO.
KOMENTARJI (222)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.